Kazalo
42 odnosi: Ašina Ši, Ahura Mazda, Šindžjang, Šiungnu, Basmili, Džavišgar, Džingiskan, Džungarija, Državni ateizem, Geografija Kitajske, Gobi, Gujuk, Hazari, Hotan, Ilteriš kagan, Jacinda Ardern, Kašgar, Karakitajski kanat, Karakorum (mesto), Kazahstan, Kirgizistan, Kongrati, Kutlug jabgu kagan, Mani, Mohamed bin Salman, Mongolsko cesarstvo, Ozmiš kagan, Prvi turški kaganat, Radaniti, Saki, Seznam narodov, Sibirija, Takla Makan, Tarimska kotlina, Tengri, Turška ljudstva, Turkestan, Turki, Turpan, Ujgurski genocid, Zgodnji zemljevidi sveta, Zimske olimpijske igre 2022.
Ašina Ši
Alp Bilge kagan (kitajsko 賀臘毗伽可汗, pinjin Hèlà Píjiā Kèhán) ali Eletmiš kagan (kitajsko 頡跌伊(蜜)施可汗, pinjin Xiédiēyī(mì)shī Kèhán) je bil kagan Basmilov, ki se je uprl vladarjem Drugega turškega kaganata, s čimer se je kaganat končal.
Poglej Ujguri in Ašina Ši
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Ujguri in Ahura Mazda
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Ujguri in Šindžjang
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Ujguri in Šiungnu
Basmili
Basmili (staroturško 𐰉𐰽𐰢𐰞, Basmïl, kitajsko 拔悉蜜/密/彌, pinjin Báxīmì/mì/mí, srednjekitajsko *bˠɛt̚-siɪt̚-miɪt̚/mˠ iɪt ̚/ miᴇ, tudi 弊剌 Bìlà)Golden, Peter B. An Introduction to the History of Turkic Peoples.
Poglej Ujguri in Basmili
Džavišgar
Džavišgar je bil po trditvah arabskega pisca in popotnika iz 10.
Poglej Ujguri in Džavišgar
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Ujguri in Džingiskan
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Ujguri in Džungarija
Državni ateizem
Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.
Poglej Ujguri in Državni ateizem
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Ujguri in Geografija Kitajske
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Ujguri in Gobi
Gujuk
Gujuk ali Kujuk (mongolsko Гүюг хаан, Güyug khaan, srednjemongolsko 20px Güyüg qaγan) je bil sin kana Ogedeja, Džingiskanov vnuk in od leta 1246 so 1248 tretji veliki kan Mongolskega cesarstva, * okoli 19. marca 1206, † 20. april 1248.
Poglej Ujguri in Gujuk
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Ujguri in Hazari
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan.
Poglej Ujguri in Hotan
Ilteriš kagan
Ilteriš kagan (staroturško 𐰃𐰠𐱅𐰼𐰾:𐰴𐰍𐰣, Elteris čajan, kitajsko 頡跌利施可汗/颉跌利施可汗, Xiédiēlìshīkěhàn) z osebnim imenom Ašina Kutlug (kitajsko 阿史那骨篤祿/阿史那骨笃禄, āshǐnà gǔdǔlù) je bil ustanovitelj Drugega turškega kaganata, ki je vladal v letih 682–691, * ni znano, † 691.
Poglej Ujguri in Ilteriš kagan
Jacinda Ardern
Jacinda Kate Laurell Ardern, novozelandska političarka, predsednica vlade Nove Zelandije, * 26. julij 1980, Hamilton.
Poglej Ujguri in Jacinda Ardern
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej Ujguri in Kašgar
Karakitajski kanat
Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.
Poglej Ujguri in Karakitajski kanat
Karakorum (mesto)
Samostan Erdene Zuu. Stupe samostana Erdene Zuu. Kamnita želva. Karakorum, je bil v 13.
Poglej Ujguri in Karakorum (mesto)
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Ujguri in Kazahstan
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Ujguri in Kirgizistan
Kongrati
Mongolsko cesarstvo in njihovi sosedi okrog leta 1207 Kongrati, Kungrati, Ungirati, Kungirati Hongirat ali Hongirati (mongolsko хонгирад, Hongirad) so bili ena od velikih skupin mongolskih plemen.
Poglej Ujguri in Kongrati
Kutlug jabgu kagan
Kutlug jabgu kagan (kitajsko 骨咄葉護, pinjin Gǔduō Yèhù) je bil eden od zadnjih jabgujev (vladarjev) Drugega turškega kaganata, *ni znano, † 742.
Poglej Ujguri in Kutlug jabgu kagan
Mani
Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.
Poglej Ujguri in Mani
Mohamed bin Salman
Mohamed bin Salman Al Saud (znan tudi kot MBS) saudskoarabski politik in princ; * 31.
Poglej Ujguri in Mohamed bin Salman
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Ujguri in Mongolsko cesarstvo
Ozmiš kagan
Ozmiš kagan (kitajsko 乌苏米施可汗, pinjin Wūsūmǐshī Kèhán) je bil predzadnji kagan Drugega turškega kaganata, * ni znano, † 6. januar 744.
Poglej Ujguri in Ozmiš kagan
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Ujguri in Prvi turški kaganat
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Poglej Ujguri in Radaniti
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Ujguri in Saki
Seznam narodov
Seznam narodov sveta.
Poglej Ujguri in Seznam narodov
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Ujguri in Sibirija
Takla Makan
Puščava Takla Makan Puščava Takla Makan, poznana tudi pod imenom Taklimakan in Teklimakan, je puščava na severozahodu Kitajske.
Poglej Ujguri in Takla Makan
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Ujguri in Tarimska kotlina
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Poglej Ujguri in Tengri
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Ujguri in Turška ljudstva
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Ujguri in Turkestan
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Ujguri in Turki
Turpan
Turpan (znan tudi kot Turfan; s; تۇرپان) je mesto na ravni prefekture na vzhodu avtonomne regije Šindžjang na Kitajskem.
Poglej Ujguri in Turpan
Ujgurski genocid
Ujguri v prevzgojnem centru v Šindžjangu Šindžjang je označen z rdečo Ujgurski genocid je genocid nad Ujguri v Šindžjangu, ki ga izvaja Komunistična partija Kitajske.
Poglej Ujguri in Ujgurski genocid
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Poglej Ujguri in Zgodnji zemljevidi sveta
Zimske olimpijske igre 2022
XXIV.
Poglej Ujguri in Zimske olimpijske igre 2022