Kazalo
51 odnosi: Ašdod, Aja (mitologija), Alalah, Alasija, Alep, Amarnska pisma, Anat, Aplahanda, Arhitektura Mezopotamije, Šupiluliuma II., Baal, Baalšamin, Bitka pri Kadešu, Dagon, Danajci, Ebla, Emar, Enkomi, Filon iz Biblosa, Hamurabi I. Jamhadski, Heladsko obdobje, Hurijščina, Huriti, Jarim-Lim I., Kanaan, Karkemiš, Kirta, Kubit (dolžinska mera), Kumarbi, Litani (reka), Ljudstva z morja, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mezopotamija, Minojska keramika, Mitani, Mitologija, Mizraim, Narodni muzej Alepa, Narodni muzej Damaska, Nepravi obok, Ras ibn Hani, Rešef, Srednje egipčansko kraljestvo, Starodavni Bližnji vzhod, Tablice iz Eble, Tell Kazel, Ugaritščina, Ugaritska abeceda, Ugaritska besedila, Utu, ... Razširi indeks (1 več) »
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Poglej Ugarit in Ašdod
Aja (mitologija)
Aja ali A-a je bila v akadski mitologiji boginja mati, žena boga sonca Šamaša.
Poglej Ugarit in Aja (mitologija)
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Ugarit in Alalah
Alasija
Bližnji vzhod v amarnskem obdobju (14. stoletje pr. n. št.) Alasija ali Alašija je bila v srednji in pozni bronasti dobi država nekje v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Ugarit in Alasija
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Ugarit in Alep
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Ugarit in Amarnska pisma
Anat
Anat (hebrejsko עֲנָת, ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.
Poglej Ugarit in Anat
Aplahanda
Aplahanda je bil kralj Karkemiša, ki je vladal verjetno od 1786 do 1766 pr.
Poglej Ugarit in Aplahanda
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Ugarit in Arhitektura Mezopotamije
Šupiluliuma II.
Šupiluliuma II. je bil sin kralja Tudhalije IV. in zadnji znani kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo).
Poglej Ugarit in Šupiluliuma II.
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Ugarit in Baal
Baalšamin
Palmire, Sirija Baalšamin (aramejsko ܒܥܠ ܫܡܝܢ Baʿal Šāmîn, slovensko Gospodar nebes), imenovan tudi Baal Šamem (feničansko 𐤁𐤏𐤋 𐤔𐤌𐤌Baʿl Šāmēm) in Baal Šamaim (hebrejsko בַּעַל שָׁמַיִם Baʿal Šāmajim) severozahodnosemitski bog.
Poglej Ugarit in Baalšamin
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Ugarit in Bitka pri Kadešu
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Ugarit in Dagon
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Poglej Ugarit in Danajci
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Ugarit in Ebla
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Poglej Ugarit in Emar
Enkomi
Enkomi (grško, Enkomi, turško Tuzla) je vas pri Famagusti na otoku Cipru.
Poglej Ugarit in Enkomi
Filon iz Biblosa
Filon iz Biblosa (starogrško, Phílōn Býblios, latinsko Philo Byblius), znan tudi kot Herenij Filon, je bil avtor v grščini pisanih slovničnih, slovarskih in zgodovinskih del, * 64, Biblos, Fenicija, † 141.
Poglej Ugarit in Filon iz Biblosa
Hamurabi I. Jamhadski
Hamurabi I. je bil tretji dokazani kralj Jamhada (Halab, Alep), ki je vladal od okoli 1764 pr.
Poglej Ugarit in Hamurabi I. Jamhadski
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Poglej Ugarit in Heladsko obdobje
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Ugarit in Hurijščina
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Ugarit in Huriti
Jarim-Lim I.
Jarim-Lim I. je bil drugi kralj staroveškega amoritskega kraljestva Jamhad.
Poglej Ugarit in Jarim-Lim I.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Ugarit in Kanaan
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Ugarit in Karkemiš
Kirta
Kirta je bil legendaren mitanski kralj, ki je živel morda okoli leta 1500 pr.
Poglej Ugarit in Kirta
Kubit (dolžinska mera)
Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.
Poglej Ugarit in Kubit (dolžinska mera)
Kumarbi
Kumarbi je bil najvišji bog v huritski mitologiji.
Poglej Ugarit in Kumarbi
Litani (reka)
Reka Litani Nahr al-Līṭānī, klasični Leontes (levji), je pomemben vodni vir v južnem Libanonu.
Poglej Ugarit in Litani (reka)
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Ugarit in Ljudstva z morja
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Ugarit in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Ugarit in Mezopotamija
Minojska keramika
Minojska keramika je več kot uporabna za datiranje neme minojske civilizacije.
Poglej Ugarit in Minojska keramika
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Ugarit in Mitani
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Ugarit in Mitologija
Mizraim
Mizraim (hebrejsko מִצְרַיִם / מִצְרָיִם, sodobno hebrejsko Micrájim, tibersko Miṣrājim/Miṣrájim, arabsko مصر, Miṣr) je hebrejsko in aramejsko ime Egipta.
Poglej Ugarit in Mizraim
Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني) je največji muzej v Alepu, Sirija.
Poglej Ugarit in Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Damaska
Narodni muzej Damaska (arabsko المتحف الوطني بدمشق) je arheološki muzej v središču Damaska, Sirija.
Poglej Ugarit in Narodni muzej Damaska
Nepravi obok
Nepravi obok/lok, tudi konzolni obok/lok je način gradnje loka/oboka, ki uporablja arhitekturno tehniko izgradnje konzole za premostitev prostora ali odprtine v konstrukciji, kot je vhod v steni, hodnik ali most.
Poglej Ugarit in Nepravi obok
Ras ibn Hani
Ras Ibn Hani (arabsko رأس ابن هاني) je rtič na Sredozemskem morju, 8 km severno od Latakije, Sirija.
Poglej Ugarit in Ras ibn Hani
Rešef
Rešef ali Rešep (kanaansko רשף, ršp, eblaitsko Rašap, egipčansko ršpw) je bil kanaanski bog, povezan s kugo ali njeno poosebljenje.
Poglej Ugarit in Rešef
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Ugarit in Srednje egipčansko kraljestvo
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Ugarit in Starodavni Bližnji vzhod
Tablice iz Eble
terakote Damaščanska vrata Tablice iz Eble so zbirka 1.800 nepoškodovanih glinastih tablic, 4.700 fragmentov in več tisoč majhnih žetonov, ki so jih izkopali v arhivih dvorne palače v starodavni Ebli, Sirija.
Poglej Ugarit in Tablice iz Eble
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Ugarit in Tell Kazel
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Poglej Ugarit in Ugaritščina
Ugaritska abeceda
Ugaritska abeceda je iz klinopisa izpeljana soglasniška abeceda (abdžad).
Poglej Ugarit in Ugaritska abeceda
Ugaritska besedila
Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.
Poglej Ugarit in Ugaritska besedila
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Ugarit in Utu
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Ugarit in Zgodovina vrtov
Prav tako znan kot Ras Shamra, Ras Šamra.