Kazalo
31 odnosi: Amalteja (luna), Astronavtika, Atmosfera nebesnega telesa, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, C/2022 E3 (ZTF), Delta v, Diona (luna), Enačba Ciolkovskega, Enkelad, Galaktični halo, Ganimed (luna), Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Kalisto (luna), Merkur, Michel Hénon, Naseljivi planet, Schwarzschildov polmer, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Tirna hitrost, Titanija (luna), Uran (planet), Vesoljski prostor, Vesoljsko dvigalo, Vezavna energija, Vostočnij kozmodrom, Zvezdna črna luknja, 951 Gaspra.
Amalteja (luna)
Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Ubežna hitrost in Amalteja (luna)
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Ubežna hitrost in Astronavtika
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Ubežna hitrost in Atmosfera nebesnega telesa
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Ubežna hitrost in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Ubežna hitrost in Črna luknja
C/2022 E3 (ZTF)
C/2022 E3 (ZTF) je dolgoperiodični komet iz Oortovega oblaka, ki ga je 2. marca 2022 odkril program Zwicky Transient Facility (ZTF).
Poglej Ubežna hitrost in C/2022 E3 (ZTF)
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Ubežna hitrost in Delta v
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Ubežna hitrost in Diona (luna)
Enačba Ciolkovskega
rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.
Poglej Ubežna hitrost in Enačba Ciolkovskega
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Ubežna hitrost in Enkelad
Galaktični halo
Galaktični halo je razširjena in sferična komponenta galaksije, ki se razteza preko glavne, vidne komponente.
Poglej Ubežna hitrost in Galaktični halo
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Ubežna hitrost in Ganimed (luna)
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Ubežna hitrost in Gravitacijska konstanta
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Ubežna hitrost in Gravitacijsko polje
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Ubežna hitrost in Kalisto (luna)
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Ubežna hitrost in Merkur
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Ubežna hitrost in Michel Hénon
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Ubežna hitrost in Naseljivi planet
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Ubežna hitrost in Schwarzschildov polmer
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ubežna hitrost in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ubežna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Ubežna hitrost in Seznam planetov v osončju
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Ubežna hitrost in Tirna hitrost
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Poglej Ubežna hitrost in Titanija (luna)
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ubežna hitrost in Uran (planet)
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Ubežna hitrost in Vesoljski prostor
Vesoljsko dvigalo
Vesoljsko dvigalo Vesoljsko dvigalo je koncept transportiranja tovora in ljudi z Zemlje v vesolje in obratno s pomočjo dvigala.
Poglej Ubežna hitrost in Vesoljsko dvigalo
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Ubežna hitrost in Vezavna energija
Vostočnij kozmodrom
Vostočnij kozmodrom (Космодром Восточный, dobesedno »vzhodno raketno izstrelišče«) je načrtovani ruski kozmodrom na Daljnem vzhodu.
Poglej Ubežna hitrost in Vostočnij kozmodrom
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Poglej Ubežna hitrost in Zvezdna črna luknja
951 Gaspra
951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Ubežna hitrost in 951 Gaspra
Prav tako znan kot Druga kozmična hitrost.