Kazalo
43 odnosi: Abasidski kalifat, Ak Kojunlu, Algu, Alp Arslan, Avicenna, Šah Džalal, Šeguj kagan, Čehel Sotun, Ögedej, Babur, Bektaši, Džungarija, Gubernija, Hiva, Horezm, Ibn Batuta, Karakitajski kanat, Kompleks Qutub, Kukavica, Kulug Sibir, Medresa, Mihail Frunze, Mirza Muhammad Haidar Dughlat, Mlin na veter, Mohamed bin Tugluk, Nikolaj Mihajlovič Prževalski, Ogul Kajmiš, Okcitanski križ, Puščava, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Svilna pot, Taškent, Tamga, Toharistan, Turška grlica, Turki, Turkiz, Ulug Beg, Zgodovina Kazahstana, Zgodovina Kitajske, 313. strelska divizija (ZSSR).
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Turkestan in Abasidski kalifat
Ak Kojunlu
Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.
Poglej Turkestan in Ak Kojunlu
Algu
Algu ali Alguj je bil od leta 1260 do 1265/1266 kan Čagatajskega kanata, * ni znano, † 1265/1266.
Poglej Turkestan in Algu
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Turkestan in Alp Arslan
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Poglej Turkestan in Avicenna
Šah Džalal
Mošeja Hazrat Šah Džalala, Silhet, Bangladeš Hazrat Šah Džalal (شيخ المشايخ, শাহ জালাল, polno ime: Šāh Džalāl ad-Dīn al-Mudžarad al-Turk al Nakšbandi) je bil znana oseba iz sufističnega islama v Bengaliji.
Poglej Turkestan in Šah Džalal
Šeguj kagan
Šeguj kagan (srednjekitajsko *ʑia-gwi, srednjeperzijsko Zyk, Žeg) je bil tretji kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 618.
Poglej Turkestan in Šeguj kagan
Čehel Sotun
Čehel Sotun (perzijščina كاخ چهل ستون, kāḫ-e čehel sotūn, Palača štirideset stebrov je palača v okrožju palač Daulalatkana sredi velikega vrtnega kompleksa v bližini palače Ālī Qāpū in je bila dokončana pod Abasom II.
Poglej Turkestan in Čehel Sotun
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Turkestan in Ögedej
Babur
Babur (بابر|lit.
Poglej Turkestan in Babur
Bektaši
Vlori. Bektaši so islamska verska bratovščina, ki sledi naukom Hadžija Bektaša Velija, anatolskega mistika in derviša iz 13.
Poglej Turkestan in Bektaši
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Turkestan in Džungarija
Gubernija
Delitev Rusije na osem gubernij leta 1708 Gubernija (rusko губе́рния, gubérnija) je bila velika in osnovna upravna podenota Ruskega carstva in zgodnje Ruske sovjetske federativne socialistične republike in Ukrajinske sovjetske socialistične republike.
Poglej Turkestan in Gubernija
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Turkestan in Hiva
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Turkestan in Horezm
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Turkestan in Ibn Batuta
Karakitajski kanat
Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.
Poglej Turkestan in Karakitajski kanat
Kompleks Qutub
Arheološke izkopanine predislamskih ruševin pri Anang Tal. Kompleks Qutub predstavljajo spomeniki in stavbe iz obdobja Delhijskega sultanata v predelu Mehrauli na jugu Delhija v Indiji.
Poglej Turkestan in Kompleks Qutub
Kukavica
Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.
Poglej Turkestan in Kukavica
Kulug Sibir
Kulug Sibir ali Bagatur kagan (Palladijevo prečrkovanje Мохэдо кэхань) je bil od leta 628 do 630 vladar Zahodnega turškega kaganata (cesarstva), * ni znano, † 630.
Poglej Turkestan in Kulug Sibir
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Turkestan in Medresa
Mihail Frunze
Mihail Vasiljevič Frunze (rusko Михаи́л Васи́льевич Фру́нзе), ruski revolucionar, politični komisar, * 2. februar (21. januar, ruski koledar) 1885, Pišpek, Semirečenska oblast, Turkestansko generalno gubernatorstvo, Ruski imperij (današnji Biškek, Kirgizistan), † 31.
Poglej Turkestan in Mihail Frunze
Mirza Muhammad Haidar Dughlat
Prikaz portreta Мuhammeda Haidarja Dulatija na poštni znamki Kazahstana leta 2000. Мirza Мuhammad Haidar Dulati (kirgizijsko. Мырза Мухаммед Айдар дуулат; Mirzo Muhammad Haidar Dug'lot) (1499—1551) je bil turškega porekla, avtor številnih zgodovinskih del iz 16.
Poglej Turkestan in Mirza Muhammad Haidar Dughlat
Mlin na veter
seznam svetovne dediščine Mlin na veter so uporabljali v visokem srednjem veku in zgodnjem novem veku za mletje žita.
Poglej Turkestan in Mlin na veter
Mohamed bin Tugluk
Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.
Poglej Turkestan in Mohamed bin Tugluk
Nikolaj Mihajlovič Prževalski
Nikolaj Mihajlovič Prževalski, ruski geograf, * 12. april 1839, † 1. november 1888.
Poglej Turkestan in Nikolaj Mihajlovič Prževalski
Ogul Kajmiš
Ogul Kajmiš (Ogul Kajmiš) iz plemena Merkitov je bila glavna žena Gujuk kana in po njegovi smrti leta 1248 regentka Mongolskega cesarstva, * ni znano, † 1251.
Poglej Turkestan in Ogul Kajmiš
Okcitanski križ
Okcitanski križ (imenovan tudi križ Okcitanije, križ Languedoca, toulouški križ) je heraldični križ, ki se danes v glavnem uporablja kot simbol Okcitanije.
Poglej Turkestan in Okcitanski križ
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Turkestan in Puščava
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Turkestan in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Turkestan in Seldžuki
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Turkestan in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Turkestan in Svilna pot
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Poglej Turkestan in Taškent
Tamga
Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.
Poglej Turkestan in Tamga
Toharistan
Tokharistan je zgodnjesrednjeveško ime za območje, ki je bilo v starogrških virih znano kot Baktrija.
Poglej Turkestan in Toharistan
Turška grlica
Turška grlica (znanstveno ime Streptopelia decaocto) je ptič iz družine golobov, izvorno razširjen po Evropi in Aziji.
Poglej Turkestan in Turška grlica
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Turkestan in Turki
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Poglej Turkestan in Turkiz
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Turkestan in Ulug Beg
Zgodovina Kazahstana
Zastava Kazahstana Kazahstan, največja država v celoti v Evrazijski stepi, je bila skozi zgodovino 'križišče' in dom številnih različnih ljudstev, držav in imperijev.
Poglej Turkestan in Zgodovina Kazahstana
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Turkestan in Zgodovina Kitajske
313. strelska divizija (ZSSR)
313.
Poglej Turkestan in 313. strelska divizija (ZSSR)