Kazalo
17 odnosi: Asirija, Šalmaneser I., Šupiluliuma II., Babilonija, Hetiti, Ilu-šuma, Kanaan, Mari, Mitani, Nimrud, Ninurta, Ninurta-apal-Ekur, Ninurta-tukulti-Ašur, Seznam asirskih vladarjev, Seznam babilonskih kraljev, Tudhalija IV., Urartu.
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Asirija
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Šalmaneser I.
Šupiluliuma II.
Šupiluliuma II. je bil sin kralja Tudhalije IV. in zadnji znani kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo).
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Šupiluliuma II.
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Babilonija
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Hetiti
Ilu-šuma
Ilu-šuma (asirsko DINGIR-šum-maKhorsabad copy of the Assyrian King List i 24, 26.), sin Šalim-aheja je bil 32.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Ilu-šuma
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Kanaan
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Mari
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Mitani
Nimrud
Nimrud (arabsko: كال) je kasnejše arabsko ime za starodavno asirsko mesto Kalhu, ki se je nahajalo južno od reke Tigris v severni Mezopotamiji.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Nimrud
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Ninurta
Ninurta-apal-Ekur
Ninurta-apal-Ekur (asirsko mdMAŠ-A-é-kur, slovensko Ninurta je dedič Ekurja je bil kralj Asirije v zgodnjem 12. stoletju pr. n. št. Bil je uzurpator, ki se je razglasil za kralja vesoljnega sveta in svečenika Enlila in Ninurte. A.K. Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions, Volume I.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Ninurta-apal-Ekur
Ninurta-tukulti-Ašur
Ninurta-tukulti-Ašur (na napisih mdNinurta2-tukul-ti-Aš-šur) je bil kratek čas leta 1133 pr.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Ninurta-tukulti-Ašur
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Seznam asirskih vladarjev
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Seznam babilonskih kraljev
Tudhalija IV.
Tudhalija IV. je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo) in mlajši sin kralja Hatušilija III. in njegove žene Puduhepe.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Tudhalija IV.
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Tukulti-Ninurta I. in Urartu