Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Troja

Index Troja

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 159 odnosi: Agamemnon, Ahajci (Homer), Ahil, Ajak (mitologija), Aleksander, Amantia, Anastiloza, Anatolija, Antična Šparta, Antična Grčija, Antični Rim, Antika, Antioh II. Teos, Apolodor Atenski, Apolon, Art déco, Arzava, Asklepij, Atena, İzmir, Çanakkale (provinca), Benečija, Bitka pri Graniku, Bribir, Skradin, Bronasta doba, Bulevterij, Butrint, Carl William Blegen, Catanzaro (pokrajina), Celje, Dardanci, Dardanele, Darej III., Diodor Sicilski, Diomed, Dorska selitev, Eneida, Enej (mitologija), Enej, Anhiz in Askanij, Eratosten, Eric Bana, Evropa (mitologija), Excerpta Latina Barbari, Faramond, Filigran, Filoktet, Friz iz Base, Ganimed, Girolamo Seripando, Gora Ida (Turčija), ... Razširi indeks (109 več) »

Agamemnon

Agamemnonova maska Agamemnon (starogrško:; grško: Αγαμέμνονας) je bil antični grški mitološki kralj.

Poglej Troja in Agamemnon

Ahajci (Homer)

Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.

Poglej Troja in Ahajci (Homer)

Ahil

Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.

Poglej Troja in Ahil

Ajak (mitologija)

Ajak in Telamon Ajak je v grški mitologiji smrtnik, sin Zevsa in Ajgine, ki je bil kralj na otoku Ajgina.

Poglej Troja in Ajak (mitologija)

Aleksander

Aleksander je moško osebno ime.

Poglej Troja in Aleksander

Amantia

Ilirija in Epir v 4.-3. stoletju pr. n. št. Amantia (grško: Ἀμάντια) ali Abantia (grško: Ἀβάντια), antični grški polis v Epirju.

Poglej Troja in Amantia

Anastiloza

Anastiloza (iz stare grščine: αναστήλωσις, -εως; ανα, ana.

Poglej Troja in Anastiloza

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Troja in Anatolija

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Poglej Troja in Antična Šparta

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Troja in Antična Grčija

Antični Rim

Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.

Poglej Troja in Antični Rim

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Troja in Antika

Antioh II. Teos

Antioh II.

Poglej Troja in Antioh II. Teos

Apolodor Atenski

Apolodor Atenski (Apollodōros ho Athēnaios; okoli 180 do po 120 pr. n. št.), Asklepiadov sin, je bil grški učenjak in matematik.

Poglej Troja in Apolodor Atenski

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Poglej Troja in Apolon

Art déco

Art déco (okrajšava za francosko art décoratif - 'dekorativna umetnost') je bilo gibanje v zgodovini oblikovanja med letoma 1920 pa do 1940, ki je vključevalo oblikovanje predmetov na vseh področjih življenja, kot so arhitektura, pohištvo, avtomobile, oblačila moda, nakit ali potrošniško blago.

Poglej Troja in Art déco

Arzava

Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.

Poglej Troja in Arzava

Asklepij

Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.

Poglej Troja in Asklepij

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Troja in Atena

İzmir

İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej Troja in İzmir

Çanakkale (provinca)

Provinca Çanakkale je provinca, ki se nahaja ob Dardanelah v zahodni Turčiji.

Poglej Troja in Çanakkale (provinca)

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Troja in Benečija

Bitka pri Graniku

Bitka pri Graniku (tudi ob Graniku, na reki Granik,...) je bila prva večja zmaga Aleksandra Velikega proti Perzijskemu imperiju pri osvajanju Male Azije.

Poglej Troja in Bitka pri Graniku

Bribir, Skradin

Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.

Poglej Troja in Bribir, Skradin

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Troja in Bronasta doba

Bulevterij

Bulevterij (grško βουλευτήριον, bouleutērion), prevedeno tudi kot skupščina, hiša zbora in senatna hiša, je bila stavba v starodavni Grčiji, v kateri so se sestajali člani sveta (βουλή, boulē, bule) demokratične mestne države.

Poglej Troja in Bulevterij

Butrint

Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.

Poglej Troja in Butrint

Carl William Blegen

Carl William Blegen, ameriški arheolog, * 27. januar 1887, Minneapolis, Minnesota, † 24. avgust 1971, Atene, Grčija.

Poglej Troja in Carl William Blegen

Catanzaro (pokrajina)

Pokrajina Catanzaro (v italijanskem izvirniku Provincia di Catanzaro), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.

Poglej Troja in Catanzaro (pokrajina)

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Troja in Celje

Dardanci

Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.

Poglej Troja in Dardanci

Dardanele

Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.

Poglej Troja in Dardanele

Darej III.

Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).

Poglej Troja in Darej III.

Diodor Sicilski

Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.

Poglej Troja in Diodor Sicilski

Diomed

Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.

Poglej Troja in Diomed

Dorska selitev

Dorska selitev (tudi grško množično preseljevanje) pomeni domnevne množične selitve grškega ljudstva Dorcev, ki se je začelo v dalmatinskem prostoru in nadaljevalo na podeželju Doride v osrednji Grčiji.

Poglej Troja in Dorska selitev

Eneida

Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.

Poglej Troja in Eneida

Enej (mitologija)

V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αἰνείας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).

Poglej Troja in Enej (mitologija)

Enej, Anhiz in Askanij

Enej, Anhiz in Askanij ali Enej z očetom in sinom beži iz Troje je skulptura italijanskega umetnika Giana Lorenza Berninija, ustvarjena ok.

Poglej Troja in Enej, Anhiz in Askanij

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Troja in Eratosten

Eric Bana

Eric Bana (izg. ˈbænə), avstralski filmski in televizijski igralec, * 9. avgust 1968, Melbourne, Avstralija.

Poglej Troja in Eric Bana

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Poglej Troja in Evropa (mitologija)

Excerpta Latina Barbari

Excerpta Latina Barbari (slovensko Izvlečki v slabi (barbarski) latinščini) so latinski prevod grške kronike iz 5.

Poglej Troja in Excerpta Latina Barbari

Faramond

Kralj Faramond FaramondFamilysearch.org.

Poglej Troja in Faramond

Filigran

Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.

Poglej Troja in Filigran

Filoktet

Filoktet Filoktet (tudi Filoktetes) (Filoktétes) je v grški mitologiji sin kralja Poiasa (Meliboja (Melibee), Tesalija); bil je Heraklejev prijatelj.

Poglej Troja in Filoktet

Friz iz Base

Friz iz Base je marmorni visoki relief iz 23 panelov, dolg 31 m in 0,63 m visok, ki je krasil notranjost cele v templja Apolona Epikurijskega v Basu.

Poglej Troja in Friz iz Base

Ganimed

Rubens Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.

Poglej Troja in Ganimed

Girolamo Seripando

Girolamo kardinal Seripando, O.S.A., italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1493, Troja, † 16. april 1563.

Poglej Troja in Girolamo Seripando

Gora Ida (Turčija)

Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.

Poglej Troja in Gora Ida (Turčija)

Gorgija

Gorgija, Gorgias, Gorgia, starogrški sofist, pre-sokratski filozof in retorik, * 485/480 pr. n. št., Leontini, Sicilija, † 375 pr. n. št., Grčija, Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja sofistike, ki daje poudarek na uporabo retorike oziroma govorništva v političnem in mestnem življenju.

Poglej Troja in Gorgija

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Troja in Goti

Gozd (Papež)

Poetično dramo Gozd je France Papež objavil leta 1969 v reviji Meddobje.

Poglej Troja in Gozd (Papež)

Grška temna doba

Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.

Poglej Troja in Grška temna doba

Haoni

Antična epirska plemena Haoni (grško Χάονες, Háones, albansko Kaonët) so bili staroveško grško pleme, naseljeno na severozahodu sedanje Grčije in južni Albaniji.

Poglej Troja in Haoni

Heinrich Schliemann

Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.

Poglej Troja in Heinrich Schliemann

Hektor

Hektor, ki mu sestra Kasandra ponuja obradno pijačo pred bojem, detajl z grške vaze Hektor je v Homerjevi Iliadi sin trojanskega kralja Priama in Hekabe; Andromahin mož in eden glavnih trojanskih junakov.

Poglej Troja in Hektor

Helena (mitologija)

Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.

Poglej Troja in Helena (mitologija)

Herajon v Argosu

Herajon v Argosu (grško Ἡραῖον Ἄργους) je antični tempelj v Argosu v Grčiji.

Poglej Troja in Herajon v Argosu

Herefordska stolnica

Herefordska stolnica je v Herefordu v Angliji in izvira iz leta 1079.

Poglej Troja in Herefordska stolnica

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Troja in Homer

Iliada

Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.

Poglej Troja in Iliada

Ilustrirana kronika Ivana Groznega

right Ilustrirana kronika Ivana Groznega (rusko Лицевой летописный свод) je največja zbirka zgodovinskih podatkov, ki so jo kdaj zbrali v srednjeveški Rusiji.

Poglej Troja in Ilustrirana kronika Ivana Groznega

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Poglej Troja in Kalabrija

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Troja in Karija

Kastor in Polidevk

Kastor in Polidevk (ali v latinščini Poluks) sta bila polbrata dvojčka v grški in rimski mitologiji znana kot Dioscuri ali Dioskouroi.

Poglej Troja in Kastor in Polidevk

Kernavė

Kernavė je bila srednjeveška prestolnica Velikega vojvodstva Litve, danes pa je turistična znamenitost in arheološko najdišče (prebivalstvo 272, 2011).

Poglej Troja in Kernavė

Kirka

Umetniška upodobitev Kirke, ki ponuja čašo Odiseju Kirka (starogrško: Kírkē) je bila v grški mitologiji hči titana Heliosa in nimfe Perse.

Poglej Troja in Kirka

Kizik

Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق‎, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.

Poglej Troja in Kizik

Krst pri Savici

Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.

Poglej Troja in Krst pri Savici

Kultna podoba

V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.

Poglej Troja in Kultna podoba

Kultura žarnih grobišč

Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.

Poglej Troja in Kultura žarnih grobišč

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Troja in Lagrangeeva točka

Laokont (El Greco)

Laokont je oljna slika, ki jo je med letoma 1610 in 1614 ustvaril grški slikar El Greco.

Poglej Troja in Laokont (El Greco)

Laokoontova skupina

Laokoontova skupina je ena redkih poznejših primerkov helenističnega kiparstva v skupini, ki predstavlja trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova v trenutku, ko se neuspešno bojujejo s Pozejdonovo morsko kačo.

Poglej Troja in Laokoontova skupina

Latinci

Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.

Poglej Troja in Latinci

Likija

Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.

Poglej Troja in Likija

Ljudstva antične Italije

Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.

Poglej Troja in Ljudstva antične Italije

Ljudstva z morja

Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.

Poglej Troja in Ljudstva z morja

Luvijci

Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.

Poglej Troja in Luvijci

Maneton

Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.

Poglej Troja in Maneton

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Troja in Mehmed II. Osvajalec

Mentor (mitologija)

Telemah in Mentor Mentor (Méntor) je v starogrški mitologiji ime junaka z Itake.

Poglej Troja in Mentor (mitologija)

Mesapi

Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.

Poglej Troja in Mesapi

Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda

Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.

Poglej Troja in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Troja in Mesto

Mico Asen

Mico Asen (bolgarsko Мицо Асен, Mico Asen) ali Mičo Asen (bolgarsko Мичо Асен, Mičo Asen) je bil leta 1256-1257 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1277/1278, Troja, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Troja in Mico Asen

Mikene

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.

Poglej Troja in Mikene

Mikenska vojska

O vojaški naravi mikenske Grčije (približno 1600–1100 pr. n. št.) v pozni bronasti dobi kažejo številna izkopana orožja, bojevniki in bojne upodobitve v sodobni umetnosti, pa tudi ohranjeni grški linearni zapisi B. Mikenci so vlagali v razvoj vojaške infrastrukture, pri čemer so vojaško proizvodnjo in logistiko nadzirali neposredno iz palačnih centrov.

Poglej Troja in Mikenska vojska

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Poglej Troja in Milet

Molosi

Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.

Poglej Troja in Molosi

Nebukadnezar I.

Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.

Poglej Troja in Nebukadnezar I.

Odiseja

Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.

Poglej Troja in Odiseja

Oresteja

Oresteja je edina ohranjena tragična grška trilogija.

Poglej Troja in Oresteja

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Poglej Troja in Padova

Pafos

Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.

Poglej Troja in Pafos

Paladij (klasična antika)

V grški in rimski mitologiji je bil paladij ali paladium kultna podoba, od katere je bila odvisna varnost Troje in pozneje Rima; lesen kip (hoanon) Atene Palade, ki sta ga Odisej in Diomed ukradla iz citadele v Troji in ga je pozneje Enej prinesel v mesto Rim.

Poglej Troja in Paladij (klasična antika)

Paladij (razločitev)

Paladij je lahko.

Poglej Troja in Paladij (razločitev)

Paris

Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.

Poglej Troja in Paris

Parisova sodba

Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.

Poglej Troja in Parisova sodba

Patroklos

Jacquesa-Louisa Davida (1780) Patroklos, varovanec in ljubimec Ahila.

Poglej Troja in Patroklos

Pavzanij (geograf)

Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.

Poglej Troja in Pavzanij (geograf)

Pelazgi

Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.

Poglej Troja in Pelazgi

Peonija

Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.

Poglej Troja in Peonija

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej Troja in Poimenovanje astronomskih teles

Polifem

Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.

Poglej Troja in Polifem

Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pomeni imen asteroidov: 1501–2000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1501 do 2000.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 1501–2000

Pomeni imen asteroidov: 170001–180000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 170.001 do 180.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 170001–180000

Pomeni imen asteroidov: 180001–190000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 180.001 do 190.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 180001–190000

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500

Pomeni imen asteroidov: 21001–22000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 21001 do 22000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 21001–22000

Pomeni imen asteroidov: 22001–23000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 22001 do 23000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 22001–23000

Pomeni imen asteroidov: 23001–24000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 23001 do 24000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 23001–24000

Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 32001 do 3300, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000

Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4501 do 5000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pomeni imen asteroidov: 55001–56000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 55001 do 56000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 55001–56000

Pomeni imen asteroidov: 58001–59000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 58001 do 59000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 58001–59000

Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Troja in Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Portlandska vaza

Portlandska vaza je rimska vaza iz kameja stekla, ki je datirana med leto 1 in 25, čeprav imajo starejši datumi pred našim štetjem nekaj znanstvene podpore.

Poglej Troja in Portlandska vaza

Posthomerica

Posthomerica (grško: τὰ μεθ᾿ Ὅμηρον) je epska pesem Kvinta iz Smirne, napisana najverjetneje v drugi polovici 4.

Poglej Troja in Posthomerica

Segesta

Segesta (grško: Ἔγεστα, Egesta ali Σέγεστα, Ségesta ali Αἴγεστα, Aígesta; sicilijansko Siggésta) je bilo eno večjih mest Elimijcev, enega od treh avtohtonih ljudstev na Siciliji.

Poglej Troja in Segesta

Seznam grških templjev

Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.

Poglej Troja in Seznam grških templjev

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Troja in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Poglej Troja in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Sibila (prerokinja)

Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.

Poglej Troja in Sibila (prerokinja)

Sifnijska zakladnica

Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.

Poglej Troja in Sifnijska zakladnica

Skulpture iz Sperlonge

Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.

Poglej Troja in Skulpture iz Sperlonge

Sounion

Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.

Poglej Troja in Sounion

Srednjeveška književnost

Srednjeveška književnost obsega književnosti srednjega veka.

Poglej Troja in Srednjeveška književnost

Starodavni Bližnji vzhod

Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.

Poglej Troja in Starodavni Bližnji vzhod

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Troja in Starogrška književnost

Tarhuntaša

Tarhuntaša je bila v bronasti dobi mesto v Anatoliji, v hetitskih dokumentih omenjeno kot njihova prestolnica.

Poglej Troja in Tarhuntaša

Telamon

V grški mitologiji je Telamon (starogrško Τελαμών) sin kralja Ajaka iz Ajgine in Hironove hčere Endeide ter Pelejev brat, s katerim sta spremljala Jazona kot njegova Argonavta in bila prisotna pri lovu na Kalidonskega merjasca.

Poglej Troja in Telamon

Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento)

Tempelj olimpskega Zevsa (ali Olimpejon, ki je bil v Italiji znan kot Tempio di Giove Olimpico) v Agrigentu na Siciliji je bil največji dorski tempelj, kdaj koli zgrajen, čeprav ni bil nikoli dokončan in je zdaj v ruševinah.

Poglej Troja in Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento)

Tempelj Veste

Tempelj Veste (latinsko Aedes Vestae; italijansko Tempio di Vesta) je starodavna zgradba v Rimu v Italiji, na Rimskem forumu v bližini Regie in hiše vestalkinih devic.

Poglej Troja in Tempelj Veste

Tevkri

Tevkri (egipčansko Tjeker) so bili eno od Ljudstev z morja.

Poglej Troja in Tevkri

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Troja in Trakija

Troada

Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Troja in Troada

Troja (film)

Troja je ameriški epski vojni film, izdan leta 2004, ki ga je napisal David Benioff in režiral Wolfgang Petersen.

Poglej Troja in Troja (film)

Troja (razločitev)

Troja je lahko.

Poglej Troja in Troja (razločitev)

Trojanska vojna

''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.

Poglej Troja in Trojanska vojna

Tura, Egipt

Tura (egipčansko arabsko طرة, Tora) je bil glavni kamnolom apnenca v Starem Egiptu.

Poglej Troja in Tura, Egipt

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Troja in Turčija

Univerza v Tübingenu

Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.

Poglej Troja in Univerza v Tübingenu

Vardar

Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.

Poglej Troja in Vardar

Venera (mitologija)

Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.

Poglej Troja in Venera (mitologija)

Vergilij

Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.

Poglej Troja in Vergilij

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Poglej Troja in Vikingi

Vinčanska kultura

Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.

Poglej Troja in Vinčanska kultura

Vojvodska palača, Mantova

Vojvodska palača (italijansko Palazzo Ducale di Mantova) ali Kraljeva palača (Reggia di Gonzaga) je skupina stavb v Mantovi v Lombardiji v severni Italiji.

Poglej Troja in Vojvodska palača, Mantova

Vučedolska kultura

Razširjenost Vučedolske kulture Vučedolska kultura je razcvetela med leti 3000 in 2200 pr.

Poglej Troja in Vučedolska kultura

Zgodovina Grčije

Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.

Poglej Troja in Zgodovina Grčije

202 Krizeja

202 Krizeja (mednarodno ime 202 Chryseïs) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Troja in 202 Krizeja

Prav tako znan kot Trojo, Troy.

, Gorgija, Goti, Gozd (Papež), Grška temna doba, Haoni, Heinrich Schliemann, Hektor, Helena (mitologija), Herajon v Argosu, Herefordska stolnica, Homer, Iliada, Ilustrirana kronika Ivana Groznega, Kalabrija, Karija, Kastor in Polidevk, Kernavė, Kirka, Kizik, Krst pri Savici, Kultna podoba, Kultura žarnih grobišč, Lagrangeeva točka, Laokont (El Greco), Laokoontova skupina, Latinci, Likija, Ljudstva antične Italije, Ljudstva z morja, Luvijci, Maneton, Mehmed II. Osvajalec, Mentor (mitologija), Mesapi, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mesto, Mico Asen, Mikene, Mikenska vojska, Milet, Molosi, Nebukadnezar I., Odiseja, Oresteja, Padova, Pafos, Paladij (klasična antika), Paladij (razločitev), Paris, Parisova sodba, Patroklos, Pavzanij (geograf), Pelazgi, Peonija, Poimenovanje astronomskih teles, Polifem, Pomeni imen asteroidov: 13001–14000, Pomeni imen asteroidov: 1501–2000, Pomeni imen asteroidov: 170001–180000, Pomeni imen asteroidov: 180001–190000, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 21001–22000, Pomeni imen asteroidov: 22001–23000, Pomeni imen asteroidov: 23001–24000, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 32001–33000, Pomeni imen asteroidov: 3501–4000, Pomeni imen asteroidov: 4501–5000, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomeni imen asteroidov: 55001–56000, Pomeni imen asteroidov: 58001–59000, Pomeni imen asteroidov: 6501–7000, Portlandska vaza, Posthomerica, Segesta, Seznam grških templjev, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Sibila (prerokinja), Sifnijska zakladnica, Skulpture iz Sperlonge, Sounion, Srednjeveška književnost, Starodavni Bližnji vzhod, Starogrška književnost, Tarhuntaša, Telamon, Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento), Tempelj Veste, Tevkri, Trakija, Troada, Troja (film), Troja (razločitev), Trojanska vojna, Tura, Egipt, Turčija, Univerza v Tübingenu, Vardar, Venera (mitologija), Vergilij, Vikingi, Vinčanska kultura, Vojvodska palača, Mantova, Vučedolska kultura, Zgodovina Grčije, 202 Krizeja.