Kazalo
351 odnosi: Abbejeva prizma, Abu Nasr Mansur, Al-Biruni, Albatani, Alfa, Antiprizma, Apolonijev izrek, Arhimed, Arhimedsko telo, Aryabhata I., August Ferdinand Möbius, Šestkotnik, Šeststrana antiprizma, Šeststrana bipiramida, Šeststrana piramida, Šop premic, Črnovice, Backgammon, Bakteriofag, Balalajka, Barletta - Andria - Trani (pokrajina), Bergfrid, Bernard Bolzano, Bicentrični mnogokotnik, Bicentrični trikotnik, Bikini, Bikupola (geometrija), Bipiramida, Brahmagupta, Calabijev trikotnik, Catalanovo število, Catalanovo telo, Celoštevilski trikotnik, Cevov izrek, Definicija, Dekagramska antiprizma, Delaunayeva triangulacija, Desetstrana antiprizma, Desetstrana bipiramida, Devetstrana antiprizma, Dimitrij Zvonimir, Disfenocingul, Disfenoid, Dodekagram, Družina politopov, Dvanajststrana antiprizma, Dvojna lunabirotunda, Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder, Dvojno povečana petstrana prizma, Dvojno povečana prisekana kocka, ... Razširi indeks (301 več) »
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Trikotnik in Abbejeva prizma
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Poglej Trikotnik in Abu Nasr Mansur
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Trikotnik in Al-Biruni
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Poglej Trikotnik in Albatani
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Trikotnik in Alfa
Antiprizma
Antiprizma je v geometriji vzporedni polieder, ki ga sestavljata dve vzporedni kopiji istega n-stranskega mnogokotnika, ki sta povezana s trakom izmeničnih trikotnikov.
Poglej Trikotnik in Antiprizma
Apolonijev izrek
Ploščina zelenih/modrih ploskev je enaka ploščini rdečih Pitagorov izrek je poseben primer Apolonijevega izreka:ploščina zelene ploskve je enaka vsoti ploščin rdečih ploskev Apolonijev izrek je izrek, ki povezuje dolžino mediane trikotnika z dolžinami njegovih stranic.
Poglej Trikotnik in Apolonijev izrek
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Trikotnik in Arhimed
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetrični, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali več vrst pravilnih mnogokotnikov.
Poglej Trikotnik in Arhimedsko telo
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Trikotnik in Aryabhata I.
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Trikotnik in August Ferdinand Möbius
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Trikotnik in Šestkotnik
Šeststrana antiprizma
Šeststrana antiprizma je geometriji četrta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Šeststrana antiprizma
Šeststrana bipiramida
Šeststrana bipiramida je polieder, ki je sestavljen iz dveh šeststranih piramid, ki sta povezani s svojima osnovnima ploskvama.
Poglej Trikotnik in Šeststrana bipiramida
Šeststrana piramida
Šeststrana piramida je v geometriji piramida, ki ima šestkotno osnovno ploskev.
Poglej Trikotnik in Šeststrana piramida
Šop premic
Šòp prémic v geometriji tvorijo tri ali več premic, ki se sekajo v isti točki.
Poglej Trikotnik in Šop premic
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Trikotnik in Črnovice
Backgammon
ameriške državljanske vojne. Backgammon je igra na igralni deski za dva igralca.
Poglej Trikotnik in Backgammon
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Poglej Trikotnik in Bakteriofag
Balalajka
Balalajka Balalájka je družina ruskih ljudskih brenkal trikotne oblike s tremi strunami.
Poglej Trikotnik in Balalajka
Barletta - Andria - Trani (pokrajina)
Pokrajina Barletta-Andria-Trani (v italijanskem izvirniku Provincia di Barletta-Andria-Trani) je ena od šestih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Apulija.
Poglej Trikotnik in Barletta - Andria - Trani (pokrajina)
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Trikotnik in Bergfrid
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Poglej Trikotnik in Bernard Bolzano
Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica.
Poglej Trikotnik in Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični trikotnik
Enakostranični trikotnik Enakokraki pravokotni trikotnik Bicentrični ali tetivnotangentni trikotnik je trikotnik, ki ima tako včrtano kot očrtano krožnico.
Poglej Trikotnik in Bicentrični trikotnik
Bikini
Bikíni je dvodelna ženska kopalna obleka, ki je nošena predvsem za kopanje in sončenje.
Poglej Trikotnik in Bikini
Bikupola (geometrija)
Girobifastigij (''J''26) lahko obravnavamo kot digonalno girobikupolo. Bikupola je v geometriji telo, ki je sestavljeno iz dveh kupol zlepljenih zlepljeni v svojih osnovnih ploskvah.
Poglej Trikotnik in Bikupola (geometrija)
Bipiramida
Bipiramida (tudi dipiramida) je polieder, ki nastane tako, da se poveže n-kotniško piramido in njeno zrcalno sliko tako, da se zlepi osnovni ploskvi.
Poglej Trikotnik in Bipiramida
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Trikotnik in Brahmagupta
Calabijev trikotnik
300px Calabijev trikotnik je posebni trikotnik, ki ga je odkril Eugenio Calabi, in je določen s svojo značilnostjo, da ima tri različne postavitve za svoj največji včrtani kvadrat.
Poglej Trikotnik in Calabijev trikotnik
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Trikotnik in Catalanovo število
Catalanovo telo
Rombski dodekaeder Catalanovo telo (tudi arhimedski dual) je dualni polieder arhimedskega telesa.
Poglej Trikotnik in Catalanovo telo
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Trikotnik in Celoštevilski trikotnik
Cevov izrek
Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1.
Poglej Trikotnik in Cevov izrek
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Trikotnik in Definicija
Dekagramska antiprizma
Dekagramska antiprizma je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.
Poglej Trikotnik in Dekagramska antiprizma
Delaunayeva triangulacija
Delaunayeva triangulacija se imenuje po ruskem matematiku Borisu Nikolajeviču Delaunayu, ki jo je izumil leta 1934.
Poglej Trikotnik in Delaunayeva triangulacija
Desetstrana antiprizma
Desetstrana antiprizma je v geometriji osma v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Desetstrana antiprizma
Desetstrana bipiramida
Desetstrana bipiramida(tudi desetstrana dvojna piramida) je ena v neskončni množici bipiramid, ki so dualne neskončnim prizmam.
Poglej Trikotnik in Desetstrana bipiramida
Devetstrana antiprizma
Devetstrana antiprizma je v geometriji ena izmed prizem v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Devetstrana antiprizma
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Trikotnik in Dimitrij Zvonimir
Disfenocingul
Disfenocingul je eno izmed Johnsonovih teles (J90).
Poglej Trikotnik in Disfenocingul
Disfenoid
Tetragonalni in digonalni disfenoid lahko postavimo v kvader, ki seka po dve nasprotni stranski ploskvi. Vse štiri stranske ploskve so enakokraki trikotniki. Oba imata štiri enake robove okoli stranic. Digonalna oblika ima dve skupini enakokrakih trikotnih stranskih ploskev, tetragonalna oblika ima štiri enakeenakokrake trikotne stranske ploskve.
Poglej Trikotnik in Disfenoid
Dodekagram
Dodekagram je zvezdni mnogokotnik, ki ima dvanajst oglišč.
Poglej Trikotnik in Dodekagram
Družina politopov
Družina politopa ima v vsaki razsežnosti več članov.
Poglej Trikotnik in Družina politopov
Dvanajststrana antiprizma
Dvanajststrana antiprizma je v geometriji deseta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Dvanajststrana antiprizma
Dvojna lunabirotunda
Dvojna lunarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J91).
Poglej Trikotnik in Dvojna lunabirotunda
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J79).
Poglej Trikotnik in Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Dvojno povečana petstrana prizma
Dvojno povečana petstrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J53).
Poglej Trikotnik in Dvojno povečana petstrana prizma
Dvojno povečana prisekana kocka
Dvojno povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles (J67).
Poglej Trikotnik in Dvojno povečana prisekana kocka
Dvojno povečana tristrana prizma
Dvojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J50).
Poglej Trikotnik in Dvojno povečana tristrana prizma
Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.
Poglej Trikotnik in Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčni razred
ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.
Poglej Trikotnik in Ekvivalenčni razred
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Trikotnik in Elementi (Evklid)
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Trikotnik in Eliptična geometrija
Enajststrana antiprizma
Enajststrana antiprizma je v geometriji deveta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Enajststrana antiprizma
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Trikotnik in Enakokotni mnogokotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Trikotnik in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki trikotnik
Enakokraki trikotnik Enakokráki trikótnik je trikotnik, pri katerem sta dve stranici enako dolgi (skladni).
Poglej Trikotnik in Enakokraki trikotnik
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Poglej Trikotnik in Enakostranični mnogokotnik
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Trikotnik in Enakostranični petkotnik
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Trikotnik in Enakostranični trikotnik
Encyclopedia of Triangle Centers
Encyclopedia of Triangle Centers (ETC) je online zbirka preko 3000 znamenitih točk trikotnika (središč), ki so povezani z geometrijo trikotnika.
Poglej Trikotnik in Encyclopedia of Triangle Centers
Eneaeder
Trirazsežni asociaeder (Stasheffov politop, imenuje se po Jamesu Dillonu Stacheffu) je zgled enneahedra Eneaeder (tudi nonaeder) je polieder z devetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Trikotnik in Eneaeder
Eneagramska antiprizma (9/2)
Eneagramska antiprizma (9/2) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.
Poglej Trikotnik in Eneagramska antiprizma (9/2)
Eneagramska antiprizma (9/4)
Eneagramska antiprizma (9/4) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama. Kategorija:Prizmatoidni poliedri.
Poglej Trikotnik in Eneagramska antiprizma (9/4)
Eneagramska prekrižana antiprizma
Eneagramska prekrižana antiprizma je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru eneagrama.
Poglej Trikotnik in Eneagramska prekrižana antiprizma
Etruščansko zlatarstvo
Etruščansko zlatarstvo je, tako kot druga področja etruščanske civilizacije, posledica zgodovinskih obdobij in našega vedenja o njihovem znanju izdelave nakita, ki je bil najden v kraljevih grobnicah.
Poglej Trikotnik in Etruščansko zlatarstvo
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Trikotnik in Eugène Charles Catalan
Eulerjev diagram
Eulerjev diagram na katerem je prikazano, da so "živali s štirimi nogami" podmnožica "živali", toda množica "mineralov" je ločena (disjunktna) množica (nima skupnih članov) z "žival". Eulerjev diagram je pripomoček, ki omogoča prikazovanje množic in njihovih odnosov.
Poglej Trikotnik in Eulerjev diagram
Eulerjeva premica
krožnice devetih točk (rdeče) Eulerjeva prémica je v geometriji premica v poljubnem neenakostraničnem trikotniku, ki poteka skozi več njegovih pomembnih točk.
Poglej Trikotnik in Eulerjeva premica
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Trikotnik in Evdoks
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Trikotnik in Evklidska geometrija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Trikotnik in Evklidski prostor
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Trikotnik in François Viète
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Poglej Trikotnik in Gérard Desargues
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Trikotnik in Geometrija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Trikotnik in Geometrijski lik
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Trikotnik in Geometrijsko zaporedje
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder (tudi giro dvakrat zmanjšan rombiikozidodekaeder) je eno izmed Johnsonovih teles (J82). V letu 1966 je Norman Johnson (rojen 1930) imenoval in opisal 92 Johnsonovih teles.
Poglej Trikotnik in Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Giro podaljšana kvadratna bikupola
Giro podaljšana kvadratna bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J45).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana kvadratna bikupola
Giro podaljšana kvadratna bipiramida
Giro podaljšana kvadratna bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J17).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana kvadratna bipiramida
Giro podaljšana kvadratna kupola
Razvita giro podaljšana kvadratna kupola Razvitost giro podaljšane kvadratne kupole, kjer so stranske ploskve obarvane po vrsti simetrije. Giro podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J23).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana kvadratna kupola
Giro podaljšana kvadratna piramida
Giro podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J10).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana kvadratna piramida
Giro podaljšana petstrana bikupola
Giro podaljšana petstrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J46).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana petstrana bikupola
Giro podaljšana petstrana birotunda
Giro podaljšana petstrana birotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J48).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana petstrana birotunda
Giro podaljšana petstrana kupola
Giro podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J24).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana petstrana kupola
Giro podaljšana petstrana kupolarotunda
Giro podaljšana petstrana kupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J47).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana petstrana kupolarotunda
Giro podaljšana petstrana piramida
Giro podaljšana petstrana piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J11).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana petstrana piramida
Giro podaljšana petstrana rotunda
Giro podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J25).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana petstrana rotunda
Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J44).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana kupola
Giro podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J22).
Poglej Trikotnik in Giro podaljšana tristrana kupola
Girobifastigij
Giro bifastigij je eno izmed Johnsonovih teles (J26).
Poglej Trikotnik in Girobifastigij
Girorombiikozidodekaeder
Girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J72).
Poglej Trikotnik in Girorombiikozidodekaeder
Glan-Taylorjeva prizma
Zgradba in delovanje Glan-Taylorjeve prizme Glan-Taylorjeva prizma je optična prizma, ki spada med polarizacijske optične prizme.
Poglej Trikotnik in Glan-Taylorjeva prizma
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Trikotnik in Gotska arhitektura
Grb Mestne občine Celje
Grb Mestne občine Celje Grb Mestne občine Celje je špansko-ščitni grb, ki je bil popolnoma prevzet po družinskem grbu Celjskih grofov.
Poglej Trikotnik in Grb Mestne občine Celje
Grb Občine Bohinj
Grb Občine Bohinj Grb Občine Bohinj je predstavljen na ščitu, katerega osnovna barva je zelena, obrobljen pa je s črnim robom.
Poglej Trikotnik in Grb Občine Bohinj
Hebesfenomegakorona
Hebesfenomegakorona je eno izmed Johnsonovih teles (J89).
Poglej Trikotnik in Hebesfenomegakorona
Heptagramska antiprizma (7/2)
Heptagramska antiprizma (7/2) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.
Poglej Trikotnik in Heptagramska antiprizma (7/2)
Heptagramska antiprizma (7/3)
Heptagramska antiprizma (7/3) je v geometriji je ena v neskončni množici nekonveksnih antiprizem, ki jih sestavljajo trikotne stranske ploskve in dva pokrova, ki sta v tem primeru heptagrama.
Poglej Trikotnik in Heptagramska antiprizma (7/3)
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Trikotnik in Heron
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Poglej Trikotnik in Heronova formula
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Trikotnik in Heronski trikotnik
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Trikotnik in Hibridizacija orbital
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Trikotnik in Hiparh
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Trikotnik in Hiperbolična geometrija
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Trikotnik in Hipergeometrična funkcija
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Poglej Trikotnik in Hipokrat (geometer)
Hudičeve skale
Hudičeve skale Hudičeve skale so konglomeratna skalnata gmota nad Kamnico.
Poglej Trikotnik in Hudičeve skale
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Trikotnik in Ikozaeder
Ikozaedrska prizma
Ikozaedrska prizma je v geometriji konveksni uniformni 4-politop (štiridimenzionalni politop).
Poglej Trikotnik in Ikozaedrska prizma
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Trikotnik in Invarianta (matematika)
Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J76).
Poglej Trikotnik in Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Poglej Trikotnik in Izrek o simetrali kota
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Trikotnik in Izrojenost (matematika)
Jara gospoda
Jara gospoda je povest Janka Kersnika.
Poglej Trikotnik in Jara gospoda
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Trikotnik in John Wallis
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Trikotnik in Kombinatorika
Konfiguracija oglišča
''3.5.3.5'' Konfiguracija oglišča (tudi tip oglišča) je v geometriji okrajšana notacija za opis slike oglišč poliedra ali tlakovanja kot zaporedja stranskih ploskev okoli oglišča.
Poglej Trikotnik in Konfiguracija oglišča
Konfiguracija stranskih ploskev
Rombski dodekaeder ima izmenoma tri in štiri stranske ploskve v enem oglišču ''V3.4.3.4'' Konfiguracija stranskih ploskev se v geometriji opisuje z zapisom prehodnih stranskih ploskev poliedrov.
Poglej Trikotnik in Konfiguracija stranskih ploskev
Konveksni in konkavni mnogokotnik
pravilni petkotnik. Vbočeni in izbočeni mnogokotnik (tudi konkavni in konveksni poligon) je mnogokotnik, ki je konveksen (izbočen) ali konkaven (vbočen).
Poglej Trikotnik in Konveksni in konkavni mnogokotnik
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Poglej Trikotnik in Kosinusni izrek
Kotni primanjkljaj
Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.
Poglej Trikotnik in Kotni primanjkljaj
Krilo delta
Indijski lovec HAL Tejas s krilom delta Britanski bombnik Vulcan MIG-21 s krilom delta Krilo delta je tip letalskega krila, ki ima obliko trikotnika.
Poglej Trikotnik in Krilo delta
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Trikotnik in Krožni odsek
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Trikotnik in Krog
Kroki
Beseda kroki izhaja iz francoske besede croquis in pomeni skica.
Poglej Trikotnik in Kroki
Kupola (geometrija)
Kupola je v geometriji telo, ki nastane z združevanjem dveh mnogokotnikov.
Poglej Trikotnik in Kupola (geometrija)
Kvadratna antiprizma
Kvadratna antiprizma je v geometriji druga v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Kvadratna antiprizma
Kvadratna girobikupola
Kvadratna girobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.
Poglej Trikotnik in Kvadratna girobikupola
Kvadratna kupola
Kvadratna kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J4).
Poglej Trikotnik in Kvadratna kupola
Kvadratna ortobikupola
Kvadratna ortobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.
Poglej Trikotnik in Kvadratna ortobikupola
Kvadratna piramida
Kvadratna piramida (tudi štiristrana piramida) je v geometriji piramida, ki ima kvadratno osnovno ploskev.
Poglej Trikotnik in Kvadratna piramida
Kvadratura parabole
Odsek parabole Kvadratura parabole (grško: Tetragonismós parabolís) je razprava o geometriji starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v 3.
Poglej Trikotnik in Kvadratura parabole
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Trikotnik in Lagrangeeva točka
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Trikotnik in Leonhard Euler
Mali lev (ozvezdje)
Mali lev je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Trikotnik in Mali lev (ozvezdje)
Mali prirezan ikoziikozidodekaeder
Mali prirezan ikoziikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U32.
Poglej Trikotnik in Mali prirezan ikoziikozidodekaeder
Mali zapleteni ikozidodekaeder
Mali zapleteni ikozidodekaeder je izrojeni uniformni zvezdni polieder.
Poglej Trikotnik in Mali zapleteni ikozidodekaeder
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Trikotnik in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Mediana (geometrija)
težišče trikotnika. Mediana (tudi težiščna premica ali težiščnica) je v geometriji daljica, ki v trikotniku povezuje oglišče z razpoloviščem oglišču nasprotne stranice.
Poglej Trikotnik in Mediana (geometrija)
Menelaj Aleksandrijski
Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.
Poglej Trikotnik in Menelaj Aleksandrijski
Menelajev izrek
Menelajev izrek Menelájev izrèk v ravninski geometriji pravi, da je produkt stranic trikotnika, presekanih s katerokoli prečnico in s tem deljenih s preseki A', B' in C' v določenih delilnih razmerjih vedno enak: Ta izrek je poznal že Evklid.
Poglej Trikotnik in Menelajev izrek
Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojni giro rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J74).
Poglej Trikotnik in Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč ikozaeder
Meta dvojno izginjajoči ikozaeder je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J62).
Poglej Trikotnik in Meta dvojno izginjajoč ikozaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J81).
Poglej Trikotnik in Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta dvojno povečan dodekaeder
Meta dvojno povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J60).
Poglej Trikotnik in Meta dvojno povečan dodekaeder
Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder
Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J70).
Poglej Trikotnik in Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder
Meta dvojno povečana šeststrana prizma
Meta dvojno povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J56).
Poglej Trikotnik in Meta dvojno povečana šeststrana prizma
Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta giro izginjajoč rombiikozadodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J78).
Poglej Trikotnik in Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Trikotnik in Metoda izčrpavanja
Mittenpunkt
Trikotnik ABC z mittenpunktom M (rdeče), središči stranic (Ma, Mb, Mc) in središči zunanjih krožnic (JA, JB, JC) Mittenpunkt (beseda izvira iz nemške besede Mittenpunkt, ki pomeni srednjo točko, ne zamenjujmo je z Mittelpunkt) je ena izmed znamenitih točk trikotnika.
Poglej Trikotnik in Mittenpunkt
Mnogokotniško število
Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.
Poglej Trikotnik in Mnogokotniško število
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Trikotnik in Mnogokotnik
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Trikotnik in Nasir at-Tusi
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Trikotnik in Neevklidska geometrija
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Trikotnik in Niccolo Fontana Tartaglia
Nožiščni trikotnik
Trikotnik ''ABC'' (rdeče), pravokotnice iz točke ''P'' (modro) dajo nožiščni trikotnik ''LMN'' (rdeče). daljico (rdeče). Nožiščni trikotnik se dobi s projekcijo točke na stranice trikotnika.
Poglej Trikotnik in Nožiščni trikotnik
O ravnovesju ravnin
''»Dajte mi mesto, kjer bom lahko stal, in premaknil bom Zemljo«'', kar pomeni, da se lahko z dano silo premakne kakršno koli težo. O ravnovesju ravnin (Perí epipédon isorropión) je razprava starogrškega učenjaka Arhimeda, napisana v dveh delih.
Poglej Trikotnik in O ravnovesju ravnin
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Poglej Trikotnik in Očrtana krožnica
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Trikotnik in Obseg
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Trikotnik in Oglišče
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Trikotnik in Oktaeder
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Trikotnik in Optična prizma
Osemstrana antiprizma
Osemstrana antiprizma je v geometriji šesta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Osemstrana antiprizma
Osemstrana bipiramida
Osemstrana bipiramida je ena izmed neskončne množice bipiramid, ki so dualne neskončnim prizmam.
Poglej Trikotnik in Osemstrana bipiramida
Paličje
Paličje tudi predálčje je v inženirstvu konstrukcija, ki je sestavljena iz več elementov – palic.
Poglej Trikotnik in Paličje
Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J73).
Poglej Trikotnik in Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J80).
Poglej Trikotnik in Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para dvojno povečan dodekaeder
Para dvojno povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J59).
Poglej Trikotnik in Para dvojno povečan dodekaeder
Para dvojno povečan prisekan dodekaeder
Para dvojno povečan prisekan dodekaeder je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J69).
Poglej Trikotnik in Para dvojno povečan prisekan dodekaeder
Para dvojno povečana šeststrana prizma
Para dvojno povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J55).
Poglej Trikotnik in Para dvojno povečana šeststrana prizma
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J77).
Poglej Trikotnik in Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Park Güell
Vhod v park Güell Park Güell je mestni park v Barceloni, ki so ga po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja zgradili med letoma 1900 in 1914.
Poglej Trikotnik in Park Güell
Pavia (pokrajina)
Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Trikotnik in Pavia (pokrajina)
Pečora
Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.
Poglej Trikotnik in Pečora
Petriejev mnogokotnik
Petriejev mnogokotnik za pravilne politope z razsežnostjo n je nagnjeni mnogokotnik v katerih vsaka zaporedna stranica (n - 1) pripada eni od facet.
Poglej Trikotnik in Petriejev mnogokotnik
Petstrana antiprizma
Petstrana antiprizma je v geometriji tretja v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Petstrana antiprizma
Petstrana bipiramida
Petstrana bipiramida (tudi petstrana dipiramida in petstrana dvojna piramida) je tretja v neskončni množici bipiramid z tranzitivnimi stranskimi ploskvami.
Poglej Trikotnik in Petstrana bipiramida
Petstrana girobikupola
Petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J31).
Poglej Trikotnik in Petstrana girobikupola
Petstrana girokupolarotunda
Petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J33).
Poglej Trikotnik in Petstrana girokupolarotunda
Petstrana kupola
Petstrana kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J5).
Poglej Trikotnik in Petstrana kupola
Petstrana ortobikupola
Petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J30).
Poglej Trikotnik in Petstrana ortobikupola
Petstrana ortobirotunda
Petstrana ortobirotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J34).
Poglej Trikotnik in Petstrana ortobirotunda
Petstrana ortokupolarotunda
Petstrana ortokuloplarotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J32).
Poglej Trikotnik in Petstrana ortokupolarotunda
Petstrana piramida
Petstrana piramida je v geometriji piramida s petkotno osnovno ploskvijo nad katero je postavljenih pet trikotnih stranskih ploskev, ki se srečajo v eni točki, ki je oglišče.
Poglej Trikotnik in Petstrana piramida
Petstrana rotunda
Petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J6).
Poglej Trikotnik in Petstrana rotunda
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
Poglej Trikotnik in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Trikotnik in Piramida
Piramida (geometrija)
Pravilna štiristrana pokončna piramida Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem.
Poglej Trikotnik in Piramida (geometrija)
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Trikotnik in Pitagora
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Poglej Trikotnik in Pitagorejska trojica
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Trikotnik in Pitagorejstvo
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Trikotnik in Pitagorov izrek
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Trikotnik in Planimetrija
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Trikotnik in Plastično število
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Trikotnik in Platonsko telo
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Trikotnik in Ploščina
Podaljšana kvadratna bipiramida
Podaljšana kvadratna bipiramida je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J15).
Poglej Trikotnik in Podaljšana kvadratna bipiramida
Podaljšana kvadratna girobikupola
Podaljšana kvadratna girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J37).
Poglej Trikotnik in Podaljšana kvadratna girobikupola
Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J19).
Poglej Trikotnik in Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J8).
Poglej Trikotnik in Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana petstrana bipiramida
Podaljšana petstrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J16).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana bipiramida
Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J39).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J43).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J41).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J20).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana ortobikupola
Podaljšana petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J38).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana ortobikupola
Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J42).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J40).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana piramida
Podaljšana petstrana piramida je eno zmed Johnsonovih teles (J9).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana piramida
Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J21).
Poglej Trikotnik in Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J14).
Poglej Trikotnik in Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J36).
Poglej Trikotnik in Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J18).
Poglej Trikotnik in Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana ortobikupola
Podaljšana tristrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J35).
Poglej Trikotnik in Podaljšana tristrana ortobikupola
Podaljšana tristrana piramida
Podaljšana tristrana piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J7). Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem tetraedra tako, da pritrdimo tristrano prizmo na osnovno ploskev. Podobno kot podaljšana piramida je telo topološko, ne pa tudi geometrijsko, sebidualna.
Poglej Trikotnik in Podaljšana tristrana piramida
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Trikotnik in Podobnost (geometrija)
Poletni trikotnik
Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).
Poglej Trikotnik in Poletni trikotnik
Polikozaeder
Polikozaeder (tudi hemiikozaeder) je abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev v primerjavi z ikozaedrom.
Poglej Trikotnik in Polikozaeder
Poljska žoga
Poljske Pollandball (dobesedno prevedeno poljska žoga) oz.
Poglej Trikotnik in Poljska žoga
Polpravilni polieder
Polpravilni polieder kot izraz uporabljajo različni avtorji na različne načine.
Poglej Trikotnik in Polpravilni polieder
Povečan dodekaeder
Povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J58), ki je sestavljen iz dodekaedra s petstrano piramido pritrjeno na eno izmed stranskih ploskev.
Poglej Trikotnik in Povečan dodekaeder
Povečan prisekan dodekaeder
Povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J68).
Poglej Trikotnik in Povečan prisekan dodekaeder
Povečan prisekan tetraeder
Povečan prisekan tetraeder je eno izmed Johnsonovih teles (J 65).
Poglej Trikotnik in Povečan prisekan tetraeder
Povečan trojno izginjajoč ikozaeder
Povečan trojno izginjajoč ikozaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J64).
Poglej Trikotnik in Povečan trojno izginjajoč ikozaeder
Povečana šeststrana prizma
Povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J54). Že ime kaže na to, da jo lahko dobimo z dodajanjem kvadratne piramide (J1) šeststrani prizmi na eno izmed ekvatorialnih stranskih ploskev.
Poglej Trikotnik in Povečana šeststrana prizma
Povečana petstrana prizma
Povečana petstrana prizma je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J52).
Poglej Trikotnik in Povečana petstrana prizma
Povečana prisekana kocka
Povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje ga dobimo tako, da pripojimo kvadratno kupolo na eno izmed osemkotnih stranskih ploskev prisekane kocke.
Poglej Trikotnik in Povečana prisekana kocka
Povečana sfenokorona
Povečana sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles (J87). Dobimo jo tako, da dodamo kvadratno piramido na eno izmed stranskih ploskev sfenokorone. Je edino Johnsonovo telo, ki ga s pomočjo postopki "odreži in prilepi" (cut and paste), kjer komponente niso odseki Platonsko telo in arhimedska telesa.
Poglej Trikotnik in Povečana sfenokorona
Povečana tristrana prizma
Povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J49). Kot že ime kaže, jo lahko dobimo tako, da tristrani prizmi dodamo kvadratno piramido (J1) na eno izmed njenih ekvatorialnih stranskih ploskev. Rezultirajoče telo nas močno spominja na girobifastigij (J26). Razlika je samo v tem, da tega dobimo tako, da pripojimo dodatno tristrano prizmo in ne kvadratne piramide.
Poglej Trikotnik in Povečana tristrana prizma
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Trikotnik in Pravilni polieder
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Poglej Trikotnik in Pravokotni trikotnik
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Trikotnik in Preprosti mnogokotnik
Prirezana kvadratna antiprizma
Prirezana kvadratna antiprizma je eno izmed Johnsonovih teles (J85).
Poglej Trikotnik in Prirezana kvadratna antiprizma
Prirezani disfenoid
Prirezani disfenoid je eno izmed Johnsonovih teles (J84).
Poglej Trikotnik in Prirezani disfenoid
Prisekan veliki ikozaeder
Prisekan veliki ikozaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U55.
Poglej Trikotnik in Prisekan veliki ikozaeder
Prisekano šestkotno tlakovanje
Prisekano šestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Trikotnik in Prisekano šestkotno tlakovanje
Prizmatični uniformni polieder
Pentagramsko antiprizmo sestavljata dva pravilna pentagrama in 10 enakostraničnih trikotnikov. Prizmatični uniformni polieder je uniformni polieder z diedersko simetrijo.
Poglej Trikotnik in Prizmatični uniformni polieder
Prizmatoid
Prizmatoid je polieder, ki ima vsa oglišča v dveh vzporednih ravninah.
Poglej Trikotnik in Prizmatoid
Razvrstitev oglišč
Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.
Poglej Trikotnik in Razvrstitev oglišč
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Trikotnik in Regiomontan
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Trikotnik in Rhindov matematični papirus
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Trikotnik in Rimska vojna mornarica
Risba
Risba golega moškega (''Studio di nudo maschile''), Annibale Carracci, 16. stoletje Rísba je izdelek ustvarjalnosti, kakovostna je del likovne umetnosti, izražen s pomočjo risalnih pripomočkov na dvorazsežnem mediju, na ploskev.
Poglej Trikotnik in Risba
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Trikotnik in Rombiikozidodekaeder
Rombitrišestkotno tlakovanje
Rombitrišestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Trikotnik in Rombitrišestkotno tlakovanje
Rotunda (geometrija)
Rotunda je v geometriji katerikoli član družine diedrsko-simetričnih poliedrov.
Poglej Trikotnik in Rotunda (geometrija)
Schläfli-Hessov polihoron
Velika imenitna 120-celica, ena izmed desetih Schläfli–Hess polihoronov v ortografski projekciji. Schläfli-Hessov polihoron je v štirirazsežni geometriji vsak izmed skupine desetih pravilnih sebe sekajočih zvezdnih poliedrov oziroma štirirazsežni politop.
Poglej Trikotnik in Schläfli-Hessov polihoron
Sedemstrana antiprizma
Sedemstrana antiprizma je v geometriji peta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Trikotnik in Sedemstrana antiprizma
Sestav šestih kvadratnih antiprizem
Sestav šestih kvadratnih antiprizem je v geometriji uniformni poliederski sestav, ki ga sestavlja šest kvadratnih antiprizem, ki so razporejene v parih vzdolž osi s 4-kratno vrtilno simetrijo kocke.
Poglej Trikotnik in Sestav šestih kvadratnih antiprizem
Sestav šestih pentagramskih antiprizem
Sestav šestih pentagramskih antiprizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov s kiralno simetrično razporeditvijo šestih pentagramskih antiprizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.
Poglej Trikotnik in Sestav šestih pentagramskih antiprizem
Sestav šestih pentagramskih križnih antiprizem
Sestav šestih pentagramskih križnih antiprizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov s simetrično razporeditvijo šestih pentagramskih križnih antiprizem.
Poglej Trikotnik in Sestav šestih pentagramskih križnih antiprizem
Sestav šestih petstranih antiprizem
Sestav šestih petstranih antiprizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov simetrična razporeditev šestih petstranih antiprizem.
Poglej Trikotnik in Sestav šestih petstranih antiprizem
Sestav šestih tetraedrov
Sestav šestih tetraedrov je v geometriji simetrična porazdelitev 8 tetraedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav šestih tetraedrov
Sestav štirih oktaedrov
Sestav štirih oktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki je sestavljen iz štirih šeststranih prizem, ki se obravnavajo kot tristrane antiprizme.
Poglej Trikotnik in Sestav štirih oktaedrov
Sestav štirih oktaedrov z vrtilno svobodo
Sestav štirih oktaedrov z vrtilno svobodo je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, sistematična ureditev štirih oktaedrov, ki jih obravnavamo kot tristrane antiprizme.
Poglej Trikotnik in Sestav štirih oktaedrov z vrtilno svobodo
Sestav štirih tristranih prizem
Sestav štirih tristranih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov kiralna simetrična razporeditev štirih tristranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trikratno vrtilno simetrijo oktaedra.
Poglej Trikotnik in Sestav štirih tristranih prizem
Sestav desetih oktaedrov
Sestav desetih oktaedrov je v geometriji s simetrična razporeditev desetih oktaedrov, ki jih obravnavamo kot tristrane antiprizme, ki so razporejene vzdolž osi s trikratno vrtilno simetrijo ikozaedra.
Poglej Trikotnik in Sestav desetih oktaedrov
Sestav desetih prisekanih tetraedrov
Sestav desetih prisekanih tetraedrov je v geometriji sestav desetih prisekanih tetraedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav desetih prisekanih tetraedrov
Sestav desetih tristranih prizem
Sestav desetih tristranih prizem je kiralno simetrična razporeditev desetih tristranih prizem, ki so razporejene vzdolž ozi s trojno vrtilno simetrijo ikozaedra.
Poglej Trikotnik in Sestav desetih tristranih prizem
Sestav dodekaedra in ikozaedra
Prikaz lesenega sestava dodekaedra in ikozaedra. V geometriji se sestav dodekaedra in ikozaedra lahko gleda kot stelacija poliedra ali kot sestav.
Poglej Trikotnik in Sestav dodekaedra in ikozaedra
Sestav dvanajstih pentagramskih antiprizem
Sestav dvanajstih pentagramskih antiprizem je v geometriji simetrična razporeditev dvanajstih pentagramskih antiprizem, ki so razporejene v parih s petkratno vrtilno simetrijo enako, kot pri dodekaedru.
Poglej Trikotnik in Sestav dvanajstih pentagramskih antiprizem
Sestav dvanajstih pentagramskih križnih antiprizem z vrtilno svobodo
Sestav dvanajstih križnih antiprizem z vrtilno svobodo je v geometriji simetrična razporeditev dvanajstih pentagramskih križnih antiprizem.
Poglej Trikotnik in Sestav dvanajstih pentagramskih križnih antiprizem z vrtilno svobodo
Sestav dvanajstih petstranih antiprizem z vrtilno svobodo
Sestav dvanajstih petstranih antiprizem z vrtilno svobodo je v geometriji simetrična razporeditev dvanajstih petstranih antiprizem.
Poglej Trikotnik in Sestav dvanajstih petstranih antiprizem z vrtilno svobodo
Sestav kocke in oktaedra
Sestav kocke in oktaedra lahko gledamo kot stelacijo poliedra ali kot poliederski sestav.
Poglej Trikotnik in Sestav kocke in oktaedra
Sestav osmih oktaedrov z vrtilno svobodo
Sestav osmih oktaedrov z vrtilno svobodo je v geometriji simetrična porazdelitev 8 oktaedrov, ki jih obravnavamo kot tristrane antiprizme.
Poglej Trikotnik in Sestav osmih oktaedrov z vrtilno svobodo
Sestav osmih tristranih prizem
Sestav osmih tristranih prizem je simetrična razporeditev osmih tristranih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s trojno vrtilno simetrijo oktaedra.
Poglej Trikotnik in Sestav osmih tristranih prizem
Sestav petih ikozaedrov
Sestav petih ikozaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet ikozaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih ikozaedrov
Sestav petih kubooktaedrov
Sestav petih kubooktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki ga sestavlja pet kubooktaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih kubooktaedrov
Sestav petih malih rombikubooktaedrov
Sestav petih rombikubooktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet rombikubooktaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih malih rombikubooktaedrov
Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov
Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov je v geometriji sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov
Sestav petih oktaedrov
Sestav petih ikozaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki ga sestavlja pet ikozaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih oktaedrov
Sestav petih oktahemioktaedrov
Sestav petih oktahemioktaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet oktahemioktaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih oktahemioktaedrov
Sestav petih prisekanih tetraedrov
Sestav petih prisekanih tetraedrov ta poliederski sestav združuje pet prisekanih tetraedrov tako, da se priseka vsak tetraeder, ki jih ustvarimo tako, da prisekamo vsakega izmed tetraedrov v sestavu petih tetraedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih prisekanih tetraedrov
Sestav petih tetrahemiheksaedrov
Sestav petih tetrahemiheksaedrov je seznam sestavov uniformnih poliedrov in simetrična razporeditev petih tetrahemiheksaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih tetrahemiheksaedrov
Sestav petih velikih ikozaedrov
Sestav petih velikih ikozaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki je sestavljen iz petih velikih ikozaedrov z enako razvrstitvijo kot v sestavu petih ikozaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih velikih ikozaedrov
Sestav petih velikih kubikubooktaedrov
Sestav petih velikih kubikubooktaedrov je v geometriji poliedrski sestav petih velikih kubikubooktaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih velikih kubikubooktaedrov
Sestav petih zvezdnih prisekanih heksaedrov
Sestav petih zvezdnih prisekanih heksaedrov je v geometriji sestav uniformnih poliedrov, ki jih sestavlja pet zvezdnih prisekanih heksaedrov.
Poglej Trikotnik in Sestav petih zvezdnih prisekanih heksaedrov
Sestav treh kvadratnih antiprizem
Sestav treh kvadratnih antiprizem je v geometriji s simetrična razporeditev treh kvadratnih antiprizem, ki so zazporejene vzdolž treh osi s štiri-kratno simetrijo kocke.
Poglej Trikotnik in Sestav treh kvadratnih antiprizem
Sestav velikega ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra
Sestav ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra se lahko obravnava kot stelacija ali kot sestav.
Poglej Trikotnik in Sestav velikega ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Trikotnik in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Poglej Trikotnik in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam pravilnih poliedrov
Trenutno poznamo 48 različnih pravilnih poliedrov, ti se delijo na konveksne in konkavne.
Poglej Trikotnik in Seznam pravilnih poliedrov
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Trikotnik in Seznam pravilnih politopov
Sfenokorona
Sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles (J86).
Poglej Trikotnik in Sfenokorona
Sfenomegakorona
Sfenomegakorona je eno izmed Johnsonovih teles (J88).
Poglej Trikotnik in Sfenomegakorona
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Trikotnik in Sferna trigonometrija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Trikotnik in Sicilija
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Poglej Trikotnik in Simetrala
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Trikotnik in Simetrija
Simpleks
Simpleks ali n-simpleks je v geometriji ''n''-razsežni analogon trikotnika.
Poglej Trikotnik in Simpleks
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Trikotnik in Sinusni izrek
Skalenoeder
Skalenoeder V geometriji je skalenoeder polieder s tremi ali več pari ploskev, ki so skladni raznostranični trikotniki.
Poglej Trikotnik in Skalenoeder
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Trikotnik in Skladnost (geometrija)
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Poglej Trikotnik in Sokrožne točke
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Trikotnik in Spektroskopija
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Trikotnik in Stari Egipt
Steinhausov mnogokotniški zapis
Steinhausov mnogokotniški zapis je v matematiki način prikaza nekaterih velikih števil.
Poglej Trikotnik in Steinhausov mnogokotniški zapis
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Trikotnik in Sumerija
Tangensni izrek
Tangensni izrek v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med razliko in vsoto dolžin dveh stranic enako razmerju tangensov polovične razlike in vsote stranicama nasprotnih kotov.
Poglej Trikotnik in Tangensni izrek
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Poglej Trikotnik in Tangentni štirikotnik
Tarava
Tarava je atol v zahodnem Tihem oceanu, najgosteje naseljen med atoli, ki tvorijo otoško državo Kiribati, in uradno njeno glavno mesto.
Poglej Trikotnik in Tarava
Težišče trikotnika
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče trikótnika (tudi báricenter, redko centroíd) je presečišče vseh treh težiščnic trikotnika.
Poglej Trikotnik in Težišče trikotnika
Težiščni koordinatni sistem
Težiščni koordinatni sistem (tudi baricentrični koordinatni sistem) je v geometriji koordinatni sistem v katerem je lega točke določena kot masno središče mas, ki se nahajajo v ogliščih simpleksov (trikotnik, tetraeder...). Težiščne koordinate spadajo med homogene koordinate.
Poglej Trikotnik in Težiščni koordinatni sistem
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Trikotnik in Tetivni štirikotnik
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Trikotnik in Tetraeder
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Trikotnik in Trapez
Triangel
Triangel (latinsko triangulum pomeni trikotnik) ali trikot je idiofoni (metalofoni) glasbeni instrument, ki spada v skupino tolkal.
Poglej Trikotnik in Triangel
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Poglej Trikotnik in Triangulacija
Triglavka
Triglavka s strani in od spredaj Triglavka je preprosto partizansko pokrivalo, ozke in podolgovate oblike, značilno za slovenske partizane.
Poglej Trikotnik in Triglavka
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Trikotnik in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Trikotnik in Trigonometrija
Trikotna teorija ljubezni
Trikotna teorija ljubezni je teorija ljubezenskih odnosov, ki jo je razvil psiholog Robert Sternberg leta 1986.
Poglej Trikotnik in Trikotna teorija ljubezni
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Poglej Trikotnik in Trikotniško število
Trikotnik (ozvezdje)
Trikotnik je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Trikotnik in Trikotnik (ozvezdje)
Trikotnik (razločitev)
Trikotnik je lahko.
Poglej Trikotnik in Trikotnik (razločitev)
Trilinearni koordinatni sistem
Trilinearni koordinatni sistem opisuje lege točk glede na dani trikotnik.
Poglej Trikotnik in Trilinearni koordinatni sistem
Tristrana bipiramida
Tristrana bipiramida (tudi dipiramida) je v geometriji prva v neskončni množici bipiramid s tranzitivnimi stranskimi ploskvami.
Poglej Trikotnik in Tristrana bipiramida
Tristrana hebesfenorotunda
Tristrana hebesfenorotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J92).
Poglej Trikotnik in Tristrana hebesfenorotunda
Tristrana kupola
Tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J3).
Poglej Trikotnik in Tristrana kupola
Tristrana ortobikupola
Tristrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J27).
Poglej Trikotnik in Tristrana ortobikupola
Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J75).
Poglej Trikotnik in Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč ikozaeder
Trojno izginjajoč ikozaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J63).
Poglej Trikotnik in Trojno izginjajoč ikozaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J83).
Poglej Trikotnik in Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Trojno povečan dodekaeder
Trojno povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J61).
Poglej Trikotnik in Trojno povečan dodekaeder
Trojno povečan prisekan dodekaeder
Trojno povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J71).
Poglej Trikotnik in Trojno povečan prisekan dodekaeder
Trojno povečana šeststrana prizma
Trojno povečana šestrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J57).
Poglej Trikotnik in Trojno povečana šeststrana prizma
Trojno povečana tristrana prizma
Trojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J51).
Poglej Trikotnik in Trojno povečana tristrana prizma
Trzalica
Trzalica Trzalica je plastičen predmet, navadno trikotne oblike, uporaben za igranje kitare.
Poglej Trikotnik in Trzalica
Uniformna antiprizmatična prizma
Antiprizmatična prizma je v štirirazsežni geometriji uniformni polihoron s celicama dveh uniformnih antiprizem v dveh vzporednih trirazsežnih hiperravnin, povezanih s celicami uniformnih prizem med pari stranskih ploskev.
Poglej Trikotnik in Uniformna antiprizmatična prizma
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Trikotnik in Uniformni polieder
Uniformni polihoron
projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.
Poglej Trikotnik in Uniformni polihoron
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Poglej Trikotnik in Uniformni politop
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Trikotnik in Včrtana krožnica
Velika antiprizma
Velika antiprizma (tudi petstrani dvojni antiprizmoid) je v geometriji uniformni polihoron.
Poglej Trikotnik in Velika antiprizma
Veliki zvezdni dodekaeder
Veliki zvezdni dodekaeder je Kepler-Poinsotov polieder, ki ima Schläflijev simbol.
Poglej Trikotnik in Veliki zvezdni dodekaeder
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Poglej Trikotnik in Višina trikotnika
Vijak
Vijaki različnih oblik frame Vrteči se vijak Viják je v strojništvu element za ločljive zveze, kot enostaven stroj pa je to naprava, ki spreminja silo vrtenja v vlečno oziroma potisno silo ali pa naprava za transport sipkih materialov ali tekočin.
Poglej Trikotnik in Vijak
Vratna kljuka
Preprosta moderna vratna kljuka (ZDA). Vratna kljuka je pritrjen mehanizem, ki služi za odpiranje ter zapiranje vrat.
Poglej Trikotnik in Vratna kljuka
Wanklov motor
Tehničnem muzeju Wanklov motor (tudi Wanklov krožni motor, oziroma Wanklov rotacijski motor) je vrsta motorja z notranjim zgorevanjem.
Poglej Trikotnik in Wanklov motor
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Trikotnik in Zgodovina matematike
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Trikotnik in Zgodovina umetnosti
10-simpleks
10-simpleks je v geometriji sebidualni pravilni 10-politop.
Poglej Trikotnik in 10-simpleks
180 (število)
180 (stó ósemdeset) je naravno število, za katerega velja 180.
Poglej Trikotnik in 180 (število)
1899 (TV-serija)
1899 je mnogojezična nemška obdobna misterijska znanstvenofantastična televizijska nadaljevanka, ki sta jo ustvarila Jantje Friese in Baran bo Odar.
Poglej Trikotnik in 1899 (TV-serija)
5-celica
250px 5-celica je štirirazsežni objekt omejen s petimi tetraedrskimi celicami.
Poglej Trikotnik in 5-celica
5-simpleks
5-simpleks je sebidualni pravilni 5-politop.
Poglej Trikotnik in 5-simpleks
6-simpleks
6-simpleks je v geometriji sebidualni pravilni 6-politop.
Poglej Trikotnik in 6-simpleks
7-simpleks
7-simpleks (tudi oktaekson ali oktatop) je v 7-razsežni geometriji sebi dualni pravilni 7-politop.
Poglej Trikotnik in 7-simpleks
Prav tako znan kot Ostrokotni trikotnik, Raznostranični trikotnik, Tangentni trikotnik, Tetivni trikotnik, Topokotni trikotnik, .
, Dvojno povečana tristrana prizma, Ekvivalenčna relacija, Ekvivalenčni razred, Elementi (Evklid), Eliptična geometrija, Enajststrana antiprizma, Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakokraki trikotnik, Enakostranični mnogokotnik, Enakostranični petkotnik, Enakostranični trikotnik, Encyclopedia of Triangle Centers, Eneaeder, Eneagramska antiprizma (9/2), Eneagramska antiprizma (9/4), Eneagramska prekrižana antiprizma, Etruščansko zlatarstvo, Eugène Charles Catalan, Eulerjev diagram, Eulerjeva premica, Evdoks, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, François Viète, Gérard Desargues, Geometrija, Geometrijski lik, Geometrijsko zaporedje, Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Giro podaljšana kvadratna bikupola, Giro podaljšana kvadratna bipiramida, Giro podaljšana kvadratna kupola, Giro podaljšana kvadratna piramida, Giro podaljšana petstrana bikupola, Giro podaljšana petstrana birotunda, Giro podaljšana petstrana kupola, Giro podaljšana petstrana kupolarotunda, Giro podaljšana petstrana piramida, Giro podaljšana petstrana rotunda, Giro podaljšana tristrana bikupola, Giro podaljšana tristrana kupola, Girobifastigij, Girorombiikozidodekaeder, Glan-Taylorjeva prizma, Gotska arhitektura, Grb Mestne občine Celje, Grb Občine Bohinj, Hebesfenomegakorona, Heptagramska antiprizma (7/2), Heptagramska antiprizma (7/3), Heron, Heronova formula, Heronski trikotnik, Hibridizacija orbital, Hiparh, Hiperbolična geometrija, Hipergeometrična funkcija, Hipokrat (geometer), Hudičeve skale, Ikozaeder, Ikozaedrska prizma, Invarianta (matematika), Izginjajoč rombiikozidodekaeder, Izrek o simetrali kota, Izrojenost (matematika), Jara gospoda, John Wallis, Kombinatorika, Konfiguracija oglišča, Konfiguracija stranskih ploskev, Konveksni in konkavni mnogokotnik, Kosinusni izrek, Kotni primanjkljaj, Krilo delta, Krožni odsek, Krog, Kroki, Kupola (geometrija), Kvadratna antiprizma, Kvadratna girobikupola, Kvadratna kupola, Kvadratna ortobikupola, Kvadratna piramida, Kvadratura parabole, Lagrangeeva točka, Leonhard Euler, Mali lev (ozvezdje), Mali prirezan ikoziikozidodekaeder, Mali zapleteni ikozidodekaeder, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mediana (geometrija), Menelaj Aleksandrijski, Menelajev izrek, Meta dvojni girorombiikozidodekaeder, Meta dvojno izginjajoč ikozaeder, Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Meta dvojno povečan dodekaeder, Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder, Meta dvojno povečana šeststrana prizma, Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Metoda izčrpavanja, Mittenpunkt, Mnogokotniško število, Mnogokotnik, Nasir at-Tusi, Neevklidska geometrija, Niccolo Fontana Tartaglia, Nožiščni trikotnik, O ravnovesju ravnin, Očrtana krožnica, Obseg, Oglišče, Oktaeder, Optična prizma, Osemstrana antiprizma, Osemstrana bipiramida, Paličje, Para dvojni girorombiikozidodekaeder, Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Para dvojno povečan dodekaeder, Para dvojno povečan prisekan dodekaeder, Para dvojno povečana šeststrana prizma, Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Park Güell, Pavia (pokrajina), Pečora, Petriejev mnogokotnik, Petstrana antiprizma, Petstrana bipiramida, Petstrana girobikupola, Petstrana girokupolarotunda, Petstrana kupola, Petstrana ortobikupola, Petstrana ortobirotunda, Petstrana ortokupolarotunda, Petstrana piramida, Petstrana rotunda, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Piramida, Piramida (geometrija), Pitagora, Pitagorejska trojica, Pitagorejstvo, Pitagorov izrek, Planimetrija, Plastično število, Platonsko telo, Ploščina, Podaljšana kvadratna bipiramida, Podaljšana kvadratna girobikupola, Podaljšana kvadratna kupola, Podaljšana kvadratna piramida, Podaljšana petstrana bipiramida, Podaljšana petstrana girobikupola, Podaljšana petstrana girobirotunda, Podaljšana petstrana girokupolarotunda, Podaljšana petstrana kupola, Podaljšana petstrana ortobikupola, Podaljšana petstrana ortobirotunda, Podaljšana petstrana ortokupolarotunda, Podaljšana petstrana piramida, Podaljšana petstrana rotunda, Podaljšana tristrana bipiramida, Podaljšana tristrana girobikupola, Podaljšana tristrana kupola, Podaljšana tristrana ortobikupola, Podaljšana tristrana piramida, Podobnost (geometrija), Poletni trikotnik, Polikozaeder, Poljska žoga, Polpravilni polieder, Povečan dodekaeder, Povečan prisekan dodekaeder, Povečan prisekan tetraeder, Povečan trojno izginjajoč ikozaeder, Povečana šeststrana prizma, Povečana petstrana prizma, Povečana prisekana kocka, Povečana sfenokorona, Povečana tristrana prizma, Pravilni polieder, Pravokotni trikotnik, Preprosti mnogokotnik, Prirezana kvadratna antiprizma, Prirezani disfenoid, Prisekan veliki ikozaeder, Prisekano šestkotno tlakovanje, Prizmatični uniformni polieder, Prizmatoid, Razvrstitev oglišč, Regiomontan, Rhindov matematični papirus, Rimska vojna mornarica, Risba, Rombiikozidodekaeder, Rombitrišestkotno tlakovanje, Rotunda (geometrija), Schläfli-Hessov polihoron, Sedemstrana antiprizma, Sestav šestih kvadratnih antiprizem, Sestav šestih pentagramskih antiprizem, Sestav šestih pentagramskih križnih antiprizem, Sestav šestih petstranih antiprizem, Sestav šestih tetraedrov, Sestav štirih oktaedrov, Sestav štirih oktaedrov z vrtilno svobodo, Sestav štirih tristranih prizem, Sestav desetih oktaedrov, Sestav desetih prisekanih tetraedrov, Sestav desetih tristranih prizem, Sestav dodekaedra in ikozaedra, Sestav dvanajstih pentagramskih antiprizem, Sestav dvanajstih pentagramskih križnih antiprizem z vrtilno svobodo, Sestav dvanajstih petstranih antiprizem z vrtilno svobodo, Sestav kocke in oktaedra, Sestav osmih oktaedrov z vrtilno svobodo, Sestav osmih tristranih prizem, Sestav petih ikozaedrov, Sestav petih kubooktaedrov, Sestav petih malih rombikubooktaedrov, Sestav petih nekonveksnih velikih rombikubooktaedrov, Sestav petih oktaedrov, Sestav petih oktahemioktaedrov, Sestav petih prisekanih tetraedrov, Sestav petih tetrahemiheksaedrov, Sestav petih velikih ikozaedrov, Sestav petih velikih kubikubooktaedrov, Sestav petih zvezdnih prisekanih heksaedrov, Sestav treh kvadratnih antiprizem, Sestav velikega ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra, Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov, Seznam pravilnih poliedrov, Seznam pravilnih politopov, Sfenokorona, Sfenomegakorona, Sferna trigonometrija, Sicilija, Simetrala, Simetrija, Simpleks, Sinusni izrek, Skalenoeder, Skladnost (geometrija), Sokrožne točke, Spektroskopija, Stari Egipt, Steinhausov mnogokotniški zapis, Sumerija, Tangensni izrek, Tangentni štirikotnik, Tarava, Težišče trikotnika, Težiščni koordinatni sistem, Tetivni štirikotnik, Tetraeder, Trapez, Triangel, Triangulacija, Triglavka, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Trikotna teorija ljubezni, Trikotniško število, Trikotnik (ozvezdje), Trikotnik (razločitev), Trilinearni koordinatni sistem, Tristrana bipiramida, Tristrana hebesfenorotunda, Tristrana kupola, Tristrana ortobikupola, Trojni girorombiikozidodekaeder, Trojno izginjajoč ikozaeder, Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Trojno povečan dodekaeder, Trojno povečan prisekan dodekaeder, Trojno povečana šeststrana prizma, Trojno povečana tristrana prizma, Trzalica, Uniformna antiprizmatična prizma, Uniformni polieder, Uniformni polihoron, Uniformni politop, Včrtana krožnica, Velika antiprizma, Veliki zvezdni dodekaeder, Višina trikotnika, Vijak, Vratna kljuka, Wanklov motor, Zgodovina matematike, Zgodovina umetnosti, 10-simpleks, 180 (število), 1899 (TV-serija), 5-celica, 5-simpleks, 6-simpleks, 7-simpleks.