Kazalo
132 odnosi: Abraham de Moivre, Abul Vefa, Adicijski izrek, Adriaan van Roomen, Aflah, Al Hvarizmi, Al-Bitrudži, Albatani, Aritmetika, Aryabhata I., Šestdesetiški številski sistem, Časovna konstanta, Bernoullijevo število, Besslova funkcija, Bumerang, Calabijev trikotnik, Celoštevilski trikotnik, De Moivreova formula, Descartesov oval, Dvolistna krivulja, Elektroakustična glasba, Elementarna funkcija, Enačba, Enočlena operacija, Enotska krožnica, Enotski vektor, Ernst Karl Abbe, Eulerjeva enačba, Eulerjeva formula, Eulerjevo število, Faktorizacija, Faza (fizika), Fourierova vrsta, Fraktal Ljapunova, Frekvenca, Geometrija, Geometrijska optika, Georg Aunpekh von Peurbach, Georg Joachim Lauchen von Retij, Gijasedin al-Kaši, Gudermannova funkcija, Helmholtzev razstavitveni izrek, Henry Briggs, Hiparh, Hiperbolična funkcija, Hipijeva kvadratrisa, Hipotenuza, HP-35, HP-65, Ibn Junis, ... Razširi indeks (82 več) »
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Trigonometrična funkcija in Abraham de Moivre
Abul Vefa
Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.
Poglej Trigonometrična funkcija in Abul Vefa
Adicijski izrek
Adicijski izrek nam pove, kako se izraz za kotno funkcijo kosinus oziroma sinus od vsote ali razlike dveh kotov (x in y) izrazi z vrednostmi kotnih funkcij za posamezni kot.
Poglej Trigonometrična funkcija in Adicijski izrek
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Trigonometrična funkcija in Adriaan van Roomen
Aflah
Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.
Poglej Trigonometrična funkcija in Aflah
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Trigonometrična funkcija in Al Hvarizmi
Al-Bitrudži
Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.
Poglej Trigonometrična funkcija in Al-Bitrudži
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Poglej Trigonometrična funkcija in Albatani
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Trigonometrična funkcija in Aritmetika
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Trigonometrična funkcija in Aryabhata I.
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Poglej Trigonometrična funkcija in Šestdesetiški številski sistem
Časovna konstanta
Časóvna konstánta (običajna označba z malo grško črko \tau\, (tav) je v fiziki in tehniki parameter, ki označuje odziv na skočni vnos prvega reda linearnega stacionarnega sistema (LTI).. Časovna konstanta je glavna karakteristična enota linearnega stacionarnega sistema (LTI) prvega reda.
Poglej Trigonometrična funkcija in Časovna konstanta
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Trigonometrična funkcija in Bernoullijevo število
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Poglej Trigonometrična funkcija in Besslova funkcija
Bumerang
Búmerang je danes športna naprava iz lesa ali umetne mase, ki se, če je pravilno vržen, vrne k metalcu.
Poglej Trigonometrična funkcija in Bumerang
Calabijev trikotnik
300px Calabijev trikotnik je posebni trikotnik, ki ga je odkril Eugenio Calabi, in je določen s svojo značilnostjo, da ima tri različne postavitve za svoj največji včrtani kvadrat.
Poglej Trigonometrična funkcija in Calabijev trikotnik
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Trigonometrična funkcija in Celoštevilski trikotnik
De Moivreova formula
De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.
Poglej Trigonometrična funkcija in De Moivreova formula
Descartesov oval
Zgled Descartesovega ovala Descartesov oval (tudi Descartesova jajčnica) je določen na naslednji način.
Poglej Trigonometrična funkcija in Descartesov oval
Dvolistna krivulja
Dvolistna krivulja za a.
Poglej Trigonometrična funkcija in Dvolistna krivulja
Elektroakustična glasba
Elektroakustična glasba se je razvila v drugi polovici 20. stoletja.
Poglej Trigonometrična funkcija in Elektroakustična glasba
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Trigonometrična funkcija in Elementarna funkcija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Trigonometrična funkcija in Enačba
Enočlena operacija
Ênočlena operácija (tudi únarna operacija) je v matematiki enomestna operacija ali preslikava, ki enemu podatku priredi točno določen rezultat.
Poglej Trigonometrična funkcija in Enočlena operacija
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Trigonometrična funkcija in Enotska krožnica
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Trigonometrična funkcija in Enotski vektor
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Poglej Trigonometrična funkcija in Ernst Karl Abbe
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Trigonometrična funkcija in Eulerjeva enačba
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Poglej Trigonometrična funkcija in Eulerjeva formula
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej Trigonometrična funkcija in Eulerjevo število
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Poglej Trigonometrična funkcija in Faktorizacija
Faza (fizika)
Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.
Poglej Trigonometrična funkcija in Faza (fizika)
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Poglej Trigonometrična funkcija in Fourierova vrsta
Fraktal Ljapunova
Fraktal Ljapunova Logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 01 Posplošeni logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 00101 Fraktál Ljapunova je v matematiki bifurkacijski fraktal preprostega biološkega modela poseljenosti, razširjenega v dve razsežnosti, kjer se lahko stopnja naraščanja populacije periodično spreminja med dvema vrednostima a in b.
Poglej Trigonometrična funkcija in Fraktal Ljapunova
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Trigonometrična funkcija in Frekvenca
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Trigonometrična funkcija in Geometrija
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Trigonometrična funkcija in Geometrijska optika
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Poglej Trigonometrična funkcija in Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Joachim Lauchen von Retij
Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.
Poglej Trigonometrična funkcija in Georg Joachim Lauchen von Retij
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Trigonometrična funkcija in Gijasedin al-Kaši
Gudermannova funkcija
asimptotama (v modri barvi) ''y''.
Poglej Trigonometrična funkcija in Gudermannova funkcija
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Trigonometrična funkcija in Helmholtzev razstavitveni izrek
Henry Briggs
''Canon logarithmorum'' Stran iz Briggsovega dela ''Logarithmorum Chilias prima'' iz leta 1617, ki prikazuje logaritme z osnovo 10 števil od 0 do 67 na štirinajst decimalk Henry Briggs, angleški matematik, * februar 1561, Warley Wood pri Halifaxu, grofija Yorkshire, Anglija, † 26.
Poglej Trigonometrična funkcija in Henry Briggs
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Trigonometrična funkcija in Hiparh
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Poglej Trigonometrična funkcija in Hiperbolična funkcija
Hipijeva kvadratrisa
Kvadratrisa kot funkcija z ''a''.
Poglej Trigonometrična funkcija in Hipijeva kvadratrisa
Hipotenuza
Hipotenúza je najdaljša stranica v pravokotnem trikotniku.
Poglej Trigonometrična funkcija in Hipotenuza
HP-35
Žepni kalkulator HP-35 Matična plošča HP-35 HP-35 HP-35 je bil prvi žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard in prvi znanstveni žepni kalkulator – kalkulator s transcendentnimi funkcijami (trigonometrične in eksponentne funkcije).
Poglej Trigonometrična funkcija in HP-35
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Poglej Trigonometrična funkcija in HP-65
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Poglej Trigonometrična funkcija in Ibn Junis
Impedanca
Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.
Poglej Trigonometrična funkcija in Impedanca
Interpolacija
Interpolácija je v matematiki približna vrednost funkcije znotraj obsega znanih nepovezanih vrednosti neodvisne spremenljivke.
Poglej Trigonometrična funkcija in Interpolacija
Izmenični električni tok
Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.
Poglej Trigonometrična funkcija in Izmenični električni tok
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Trigonometrična funkcija in James Gregory
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Trigonometrična funkcija in Johann Bernoulli I.
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Trigonometrična funkcija in Johann Heinrich Lambert
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Trigonometrična funkcija in Johannes Kepler
John Machin
Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.
Poglej Trigonometrična funkcija in John Machin
John Napier
John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
Poglej Trigonometrična funkcija in John Napier
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Trigonometrična funkcija in Joseph Fourier
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Trigonometrična funkcija in Jurij Vega
Kalkulator
HP-35 iz leta 1972 TI-30 eco RS - na sončne celice Grafični kalkulator TI-89 Kalkulátor je elektronski žepni računski strojček.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kalkulator
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Poglej Trigonometrična funkcija in Katenoid
Kateta
Katéti pravokotnega trikotnika sta stranici, ki oklepata pravi kot.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kateta
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kinematika
Kosinus versus
Funkcija koversinus Kosinus versus (oznaka \operatorname z \, ali \operatorname z) je dandanes malo uporabljana trigonometrična funkcija.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kosinus versus
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kosinusni izrek
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kot
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Poglej Trigonometrična funkcija in Krožna funkcija
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Trigonometrična funkcija in Krožni odsek
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Trigonometrična funkcija in Kvadratni koren števila 5
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Trigonometrična funkcija in Lambertova vrsta
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Trigonometrična funkcija in Leonhard Euler
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Poglej Trigonometrična funkcija in Limita zaporedja
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Poglej Trigonometrična funkcija in Logaritemsko računalo
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Trigonometrična funkcija in Matematična operacija
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Trigonometrična funkcija in Merjenje kroga
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Poglej Trigonometrična funkcija in Metoda navadne iteracije
Mnemotehnika
Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.
Poglej Trigonometrična funkcija in Mnemotehnika
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Trigonometrična funkcija in Moč
Možgansko-računalniški vmesnik
Možgansko-računalniški vmesnik (kratica BCI) je direktna komunikacijska povezava med možgani in računalnikom ali strojem.
Poglej Trigonometrična funkcija in Možgansko-računalniški vmesnik
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Trigonometrična funkcija in Nasir at-Tusi
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Trigonometrična funkcija in Navidezna lega Sonca
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Trigonometrična funkcija in Negibna točka
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Trigonometrična funkcija in Nihanje
Periodična funkcija
Ilustracija periodične funkcije s periodo P. Periodična funkcija je funkcija v matematiki, katere vrednosti se periodično ponavljajo.
Poglej Trigonometrična funkcija in Periodična funkcija
Peter Apian
Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.
Poglej Trigonometrična funkcija in Peter Apian
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Trigonometrična funkcija in Pi
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Trigonometrična funkcija in Potenčna vrsta
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Trigonometrična funkcija in Precesija
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Trigonometrična funkcija in Primitivna funkcija
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Trigonometrična funkcija in Radian
Razčlenjevanje
Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov.
Poglej Trigonometrična funkcija in Razčlenjevanje
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Trigonometrična funkcija in Regiomontan
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Trigonometrična funkcija in Rhindov matematični papirus
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Trigonometrična funkcija in Riemannova domneva
Scherkova ploskev
Scherkova ploskev pri c.
Poglej Trigonometrična funkcija in Scherkova ploskev
Sedemnajstkotnik
Pravilni sedemnajstkotnik Sedemnájstkotnik (tudi 17-kotnik, sedemnájsterokótnik in s tujko heptadekagon ali heptakaidekagon) je mnogokotnik s 17-imi stranicami, 17-imi oglišči in 17-imi notranjimi koti.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sedemnajstkotnik
Seked
Velike piramide v Gizi je 5 ½ Seked je staroegipčanski izraz, s katerim so določili naklon stranskih ploskev prave piramide.
Poglej Trigonometrična funkcija in Seked
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Trigonometrična funkcija in Seznam števil
Seznam integralov trigonometričnih funkcij
Seznam integralov trigonometričnih funkcij vsebuje integrale trigonometričnih funkcij.
Poglej Trigonometrična funkcija in Seznam integralov trigonometričnih funkcij
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Trigonometrična funkcija in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Trigonometrična funkcija in Seznam matematičnih vsebin
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sfera
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sferna trigonometrija
Sin (razločitev)
Sin je lahko.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sin (razločitev)
Sinus
Sinus je lahko.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sinus
Sinus versus
Trigonometrično funkcijo versin lahko prikažemo geometrijsko z enotskim krogom, ki ima središče v ''O''. Sinus versus (tudi versinus ali obrnjeni sinus) (oznaka \operatorname z \, ali \operatorname z) je danes redko uporabljana trigonometrična funkcija, ki je povezana z danes bolj znanimi trigonometričnimi funkcijami na naslednji način: Grafična oblika versinusa je enaka kosinusoidi, ki je premaknjena za 1 navzgor.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sinus versus
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sinusni izrek
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Trigonometrična funkcija in Skalarni produkt
Skupinska hitrost
Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.
Poglej Trigonometrična funkcija in Skupinska hitrost
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Trigonometrična funkcija in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Poglej Trigonometrična funkcija in Spirala
Tabela integralov
Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem računu.
Poglej Trigonometrična funkcija in Tabela integralov
Tangensni izrek
Tangensni izrek v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med razliko in vsoto dolžin dveh stranic enako razmerju tangensov polovične razlike in vsote stranicama nasprotnih kotov.
Poglej Trigonometrična funkcija in Tangensni izrek
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Trigonometrična funkcija in Tangenta
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Trigonometrična funkcija in Taylorjeva vrsta
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Trigonometrična funkcija in Ton
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Trigonometrična funkcija in Transcendentno število
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Trigonometrična funkcija in Trigonometrija
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Trigonometrična funkcija in Ulug Beg
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Trigonometrična funkcija in Valovanje
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Trigonometrična funkcija in Valovno čelo
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Trigonometrična funkcija in Vektor (matematika)
Vozli Čebišova
Vôzli Čebišova (tudi vozli Čebiševa) so v matematiki in numerični analizi ničle polinomov Čebišova.
Poglej Trigonometrična funkcija in Vozli Čebišova
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej Trigonometrična funkcija in Vrtnica (matematika)
William Oughtred
William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.
Poglej Trigonometrična funkcija in William Oughtred
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Trigonometrična funkcija in Zgodovina števila π
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Trigonometrična funkcija in Zrcalo
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Trigonometrična funkcija in Zven
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Trigonometrična funkcija in Zvezna funkcija
Prav tako znan kot Goniometrična funkcija, Goniometrične funkcije, Kosekans, Kosinus, Kotangens, Kotna funkcija, Kotne funkcije, Sekans, Sinus (matematika), Tangens, Trigonometrijska funkcija, Trigonometrične funkcije.