Odpri v Google MapsKazalo
135 odnosi: Aachenska stolnična zakladnica, Alter Kranen (Würzburg), Ambrož Milanski, Apsida, Ascoli Piceno, Atanazij Veliki, Avstrijsko cesarstvo, Šampanja - Ardeni, Žerjav (stroj), Čaše v okovju, Babenberžani, Balduin Luksemburški, Balthasar Gérard, Balthasar Neumann, Belgijska Galija, Benediktinski samostan Lorsch, Bukovništvo, Cambodunum, Cerkev sv. Lovrenca, Kempten, Deželni grad, Deželni prazgodovinski muzej, Halle, Dirk II., Ferdinand Sommer, Francosko-nizozemska vojna, Frankovsko cesarstvo, Galski imperij, Gloucester, Anglija, Graščina, Grad Eltz, Grad Hohentübingen, Grad Stahleck, Habsburška monarhija, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Henrik V. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Irenej Lyonski, Ivan Češki, Jean-Paul Sartre, Julij Civil, Karel Drzni, Karel IV. Luksemburški, Karl Marx, Karolinška umetnost, Konrad I. Nemški, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Konstantin I. Veliki, Konstantinov kolos, Križni hodnik, ... Razširi indeks (85 več) »
Aachenska stolnična zakladnica
Aachenska stolnična zakladnica (nemško Aachener Domschatzkammer) je muzej rimskokatoliške škofije Aachen pod nadzorom stolnega kapitlja, v katerem je ena najpomembnejših zbirk srednjeveških cerkvenih umetnin v Evropi.
Poglej Trier in Aachenska stolnična zakladnica
Alter Kranen (Würzburg)
Alte Kranen Alte Kranen je baročni pristaniški žerjav z dvojnim krakom iz leta 1773 na Kranenkai, poimenovanem po njem, v Würzburgu na desnem bregu Majne zahodno od Julijeve promenade.
Poglej Trier in Alter Kranen (Würzburg)
Ambrož Milanski
Sveti Ambrož Milanski, oziroma Sveti Ambrož (tudi Sveti Ambrozij) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * 339, Trier, Nemčija, † 4. april 397, Milan (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Trier in Ambrož Milanski
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Trier in Apsida
Ascoli Piceno
Ascoli Piceno (latinsko Asculum) je mesto in občina v italijanski deželi Marke, Italija.
Poglej Trier in Ascoli Piceno
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Trier in Atanazij Veliki
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Trier in Avstrijsko cesarstvo
Šampanja - Ardeni
Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.
Poglej Trier in Šampanja - Ardeni
Žerjav (stroj)
right Žerjav je vrsta stroja, običajno opremljenega z dvižno vrvjo, žičnimi vrvmi ali verigami in snopiči, ki se lahko uporablja za dviganje in spuščanje materialov ter za njihovo vodoravno premikanje.
Poglej Trier in Žerjav (stroj)
Čaše v okovju
Čaša v okovju, tudi diatretum (množina diatreta) ali mrežasta čaša je vrsta luksuznega pozno rimskega stekla, ki ga najdemo iz približno 4.
Poglej Trier in Čaše v okovju
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Trier in Babenberžani
Balduin Luksemburški
Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.
Poglej Trier in Balduin Luksemburški
Balthasar Gérard
Balthasar Gérard, * 1557, Vuillafans, Franche-Comté, Španija (danes Francija), † 14. julij 1584, Delft, Nizozemska republika.
Poglej Trier in Balthasar Gérard
Balthasar Neumann
Johann Balthasar Neumann, splošno znan kot Balthasar Neumann, * 27. januar 1687, Eger (danes Cheb na Češkem), † 19. avgust 1753, Würzburg, Nemčija, ki je bil eden od najbolj pomembnih arhitektov baroka in rokokoja v južni Nemčiji.
Poglej Trier in Balthasar Neumann
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Trier in Belgijska Galija
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Poglej Trier in Benediktinski samostan Lorsch
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Trier in Bukovništvo
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Trier in Cambodunum
Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Katoliška župnijska cerkev in bazilika sv.
Poglej Trier in Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Deželni grad
Deželni grad ali državni grad (ali landesherrliche Burg) je bil grad teritorialnega gospodarja, kot je bil knezoškof, vojvoda ali knez, zgrajen za obrambo ali razširitev njegovih državnih posestev.
Poglej Trier in Deželni grad
Deželni prazgodovinski muzej, Halle
Deželni prazgodovinski muzej v Halleju je arheološki deželni muzej zvezne dežele Saška - Anhalt in sodi pod deželni urad za ohranjanje spomenikov in arheologije Saške - Anhalta.
Poglej Trier in Deželni prazgodovinski muzej, Halle
Dirk II.
Dirk II. in njegova žena ponujata Evangeliarum Dirk II. (ali Diederik II.) (ok. 932 - Egmond, 6. maj 988) je bil frizijski grof (comes Fresonum) iz 10. stoletja, ki je med letoma 965 in 988 dejansko vladal grofiji Zahodna Frizija, ki je pokrivala celotno obalno območje med Oosterschelde in Vlie in je bilo sestavljeno iz okrožij: Masaland, Kinhem in Texla.
Poglej Trier in Dirk II.
Ferdinand Sommer
Ferdinand Sommer, nemški jezikoslovec, * 4. maj 1875, Trier, Nemčija, † 3. april 1962, München.
Poglej Trier in Ferdinand Sommer
Francosko-nizozemska vojna
Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.
Poglej Trier in Francosko-nizozemska vojna
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Trier in Frankovsko cesarstvo
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Trier in Galski imperij
Gloucester, Anglija
Gloucester je mesto, okrožje in glavno mesto grofije Gloucestershire, v regiji Jugozahodna Anglija.
Poglej Trier in Gloucester, Anglija
Graščina
Charlottenburg, Berlin Graščina Schweriner Graščina je zgradba, ki je bila zgrajena po ukazu vladarja ali drugih članov plemstva; velja, da je poimenovanje tako ne glede na velikost ali umetniško oblikovanje fasade.
Poglej Trier in Graščina
Grad Eltz
Grad Eltz (nemško Burg Eltz) je srednjeveški grad nameščen na hribu nad reko Mozelo med Koblenzom in Trierjem v Nemčiji.
Poglej Trier in Grad Eltz
Grad Hohentübingen
Grad Hohentübingen Grajsko dvorišče Zahodna stran gradu Vhod v grad Spodnja vrata in pogled na Staro mesto Notranje dvorišče Grad Hohentübingen stoji sredi mesta Tübingen na skalnem roglju.
Poglej Trier in Grad Hohentübingen
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Trier in Grad Stahleck
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Trier in Habsburška monarhija
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Trier in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Trier in Henrik III. Nemški
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Trier in Henrik V. Nemški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Trier in Henrik VII. Luksemburški
Irenej Lyonski
Sveti Irenej Lyonski, apostolski oče, cerkveni oče, škof, mučenec, nasprotnik gnosticizma, * okoli 130, Smirna, Mala AzijaSeppelt –Löffler, Papstgeschichte, str.
Poglej Trier in Irenej Lyonski
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Trier in Ivan Češki
Jean-Paul Sartre
Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno pisan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.
Poglej Trier in Jean-Paul Sartre
Julij Civil
Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.
Poglej Trier in Julij Civil
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Trier in Karel Drzni
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Trier in Karel IV. Luksemburški
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Trier in Karl Marx
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Poglej Trier in Karolinška umetnost
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Poglej Trier in Konrad I. Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Trier in Konrad II. Nemški
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Trier in Konrad III. Nemški
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Trier in Konstantin I. Veliki
Konstantinov kolos
Konstantinov kolos (italijansko: Statua Colossale di Costantino I) je bil velik akrolitski kip poznega rimskega cesarja Konstantina Velikega (ok. 280–337), ki je nekoč zasedal zahodno apsido Maksencijeve bazilike pri Forumu Romanumu v Rimu.
Poglej Trier in Konstantinov kolos
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Trier in Križni hodnik
Laktancij
Laktancij (lat. Lucius Lactantius Cæcilius Firmianus), rimski krščanski teolog filozof, učitelj retorike, * 250, Severna Afrika, † 340, Trier, Nemčija.
Poglej Trier in Laktancij
Leopold I. Avstrijski
Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.
Poglej Trier in Leopold I. Avstrijski
Limburška stolnica
Južna stran in kor Limburška stolnica, po svojem zavetniku imenovana tudi Stolnica svetega Jurija, je v škofiji Limburg nad starim mestom Limburg ob Lahnu in stoji ob limburškem gradu.
Poglej Trier in Limburška stolnica
Limburg ob Lahnu
Limburg ob Lahnu (nem. Limburg an der Lahn, uradno skrajšano Limburg a. d. Lahn) je sedež okrožja Limburg-Weilburg in mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Poglej Trier in Limburg ob Lahnu
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Trier in Ludvik IV. Wittelsbaški
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Trier in Lutecija
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Trier in Mainz
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Trier in Maksimijan
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Poglej Trier in Mestna vrata
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Trier in Mesto
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Trier in Metz
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Trier in Mozela
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Trier in Nadškofija Salzburg
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Trier in Nîmes
Neufchâteau, Vosges
Neufchâteau je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Vogezi.
Poglej Trier in Neufchâteau, Vosges
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Trier in Nikolaj Kuzanski
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Trier in Obzidje
Opatija Prüm
Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.
Poglej Trier in Opatija Prüm
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Trier in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Trier in Oton II.
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Trier in Oton II. Bavarski
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Trier in Oton IV. Nemški
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Trier in Otonska arhitektura
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Trier in Otonska umetnost
Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.
Poglej Trier in Papež Benedikt VI.
Papež Julij I.
Julij I., je bil rimski papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Trier in Papež Julij I.
Papež Urban III.
Papež Urban III. (rojen kot Uberto Crivelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1120, Cuggiono (Milano, Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo; † 20. oktober 1187 Ferrara (Emilija-Romanja, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Trier in Papež Urban III.
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Poglej Trier in Poljska nasledstvena vojna
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Trier in Porenje
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Trier in Porenje - Pfalška
Porta Nigra
Porta Nigra (latinsko za črna vrata) so velika rimska mestna vrata v nemškem Trierju.
Poglej Trier in Porta Nigra
Prva bitka pri Ypresu
Prva bitka pri Ypresu je bila bitka med prvo svetovno vojno na Zahodni fronti, ki je potekala od 19.
Poglej Trier in Prva bitka pri Ypresu
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Trier in Prva križarska vojna
Prva Panonija
Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.
Poglej Trier in Prva Panonija
Puščavniki (Bosch)
Puščavniki so religiozna slika, olje na tabli, prikazana kot triptih, kar pomeni, da gre za celotno sliko, sestavljeno iz treh ločenih prizorov.
Poglej Trier in Puščavniki (Bosch)
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Trier in Publij Kornelij Tacit
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Trier in Rimska arhitektura
Rimska dioceza
Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.
Poglej Trier in Rimska dioceza
Rimska opeka
Pojem rimska opeka se lahko nanaša bodisi na vrsto opeke s poreklom iz starega Rima in so jo širili Rimljani na ozemlja, ki so jih osvojili,ali moderen tip opeke, ki se zgleduje po starem tipu.
Poglej Trier in Rimska opeka
Rimski most v Trierju
Rimski most iz bakroreza Matthäusa Meriana, 1646 Pogled na most od Mariensäule Krriž in kip na sredini mostu Rimski most (znan tudi kot Alte Moselbrücke), ki vodi čez Mozello v Trierju (Augusta Treverorum), je najstarejši most v Nemčiji.
Poglej Trier in Rimski most v Trierju
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Trier in Rimsko cesarstvo
Rodbina Nassau-Dillenburg
''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.
Poglej Trier in Rodbina Nassau-Dillenburg
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Poglej Trier in Samostan Maulbronn
Seznam mest v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji.
Poglej Trier in Seznam mest v Nemčiji
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Trier in Seznam rek v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Trier in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam univerz v Nemčiji
Seznam univerz v Nemčiji.
Poglej Trier in Seznam univerz v Nemčiji
Simbolika polmeseca
Devica Marija, stoječa na polmesecu, slikar Bartolomé Esteban Murillo Simbolika polmeseca Tako imenovana Luna (po Zemljinem naravnem satelitu), polmesec, lunin krajec, tudi vzhajajoč ali zahajajoč mesec, je znamenje rodovitnosti ali obilja, v povezavi z življenjem in smrtjo, in tako pogosto rabljen simbol pri mnogih verstvih.
Poglej Trier in Simbolika polmeseca
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Trier in Sirmij
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Trier in Solidus
Stanovanjski stolp
Bivalni stolp v gradu Eltville, 14. stoletje ''Zlati stolp'' v Regensburgu Stanovanjski stolp je posebna vrsta kamnite zgradbe, zgrajene v obrambne namene in za bivanje.
Poglej Trier in Stanovanjski stolp
Stara bazilika sv. Petra
Stara bazilika svetega Petra je bila stavba, ki je stala od 4.
Poglej Trier in Stara bazilika sv. Petra
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Trier in Steklo
Sveta Genovefa (pripovedka)
Sveta Genovefa (tudi Genovefa Brabantska, domnevno iz 8. stoletja) je junakinja srednjeveške legende, ki se je razširjala v obliki sage, romance, ljudske drame in ljudske knjige.
Poglej Trier in Sveta Genovefa (pripovedka)
Sveti Hieronim
Sveti Hieronim, nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim, rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.
Poglej Trier in Sveti Hieronim
Sveti Matija
Matija je apostol, ki je nadomestil izdajalca Juda Iškarijota in tako dopolnil število Jezusovih apostolov, da jih je bilo spet dvanajst.
Poglej Trier in Sveti Matija
Sveti Servacij
Sveti Servacij (Limburgish: Sintervaos) (rojen v Armeniji, umrl v Maastrichtu, tradicionalno 13. maja 384) je bil škof v Tongerenu — latinsko: Atuatuca Tungrorum, glavnem mestu Tungrov —.
Poglej Trier in Sveti Servacij
Sveti Vilibrord
Vilibrord (658 – 7. november 739) je bil anglosaksonski misijonar in svetnik, znan kot »apostol Frizijcev« v sodobni Nizozemski.
Poglej Trier in Sveti Vilibrord
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Trier in Sveto rimsko cesarstvo
Svetoslava Poljska
Svetoslava Poljska (poljsko Świętosława, češko Svatava) je bila tretja žena vojvode in kasneje kralja Vratislava II. Češkega in od leta 1085 prva češka kraljica, * okoli 1046/1048, † 1. september 1126.
Poglej Trier in Svetoslava Poljska
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Trier in Teodorik I.
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Trier in Tervingi
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Trier in Tetrarhija
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Trier in Toulouse
Tourski amfiteater
Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta.
Poglej Trier in Tourski amfiteater
Trdnjava Ehrenbreitstein
Trdnjava Ehrenbreitstein (nemško: Festung Ehrenbreitstein) je trdnjava na hribu z istim imenom na vzhodnem bregu Rena nasproti mesta Koblenz v nemški deželi Porenje - Pfalška.
Poglej Trier in Trdnjava Ehrenbreitstein
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Trier in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Trier in Valentinijan I.
Valo Bratina
Valo Bratina, slovenski gledališki igralec, režiser, scenograf in organizator, * 6. februar 1887, Idrija, † 6. julij 1954, Ljubljana.
Poglej Trier in Valo Bratina
Vienne (naselje)
Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Poglej Trier in Vienne (naselje)
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Trier in Vila
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Trier in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Trier in Volilni knez
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Trier in Vseevropsko cestno omrežje
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Trier in Weimar
Welf V.
Welf V. Debeli, bavarski vojvoda (kot Welf II.), * okrog 1073, † 24. september 1120, grad Kaufering pri Landsbergu ob Lechu.
Poglej Trier in Welf V.
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Trier in Wittelsbachi
Zemljevid iz Madabe
Zemljevid iz Madabe, znan tudi kot mozaični zemljevid iz Madabe, je del talnega mozaika v zgodnji bizantinski cerkvi svetega Jurija v Madabi v Jordaniji.
Poglej Trier in Zemljevid iz Madabe
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Trier in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Trier in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Trier in Zlata bula (1356)
Zlato steklo
Zlato steklo ali zlato sendvič steklo je luksuzna oblika stekla, kjer se dekorativni dizajn v zlatih listih zliva med dve plasti stekla.
Poglej Trier in Zlato steklo
16 pr. n. št.
16 pr.
Poglej Trier in 16 pr. n. št.
5. armada (Wehrmacht)
5.
Poglej Trier in 5. armada (Wehrmacht)
712. pehotna divizija (Wehrmacht)
712.
Poglej Trier in 712. pehotna divizija (Wehrmacht)