Kazalo
44 odnosi: Ak Kojunlu, Akçe, Aleksej V. Dukas, Andronik I. Komnen, Četrta križarska vojna, Bizantinsko cesarstvo, Despot (dvorni naslov), Epirski despotat, Grki, Gruzijska zlata doba, Herson (kolonija), Jurij Trebizondski, Kejkavus I., Kejkubad I., Kneževina Teodoro, Komneni, Konstantin Dragaš Dejanović, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Latinsko cesarstvo, Mangup, Mehmed II. Osvajalec, Mongolsko cesarstvo, Nikejsko cesarstvo, Paleologi, Plenjenje Konstantinopla, Seznam bizantinskih cesarjev, Sinop, Sultanat Rum, Teodor I. Laskaris, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1204, 1214, 1235, 1243, 1265, 1332, 1341, 1342, 1344, 1345, 1346, 1347.
Ak Kojunlu
Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Ak Kojunlu
Akçe
Akçe (osmansko turško: آقچه) je bila osnovna denarna enota Osmanskega cesarstva, ki se je začel kovati med vladanjem sultana Orhana I. (1326-1359).
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Akçe
Aleksej V. Dukas
Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Aleksej V. Dukas
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Andronik I. Komnen
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Četrta križarska vojna
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Despot (dvorni naslov)
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Epirski despotat
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Grki
Gruzijska zlata doba
Gruzijska zlata doba opisuje zgodovinsko obdobje od visokega srednjega veka, sega približno od poznega 11.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Gruzijska zlata doba
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Herson (kolonija)
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Jurij Trebizondski
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Kejkavus I.
Kejkubad I.
| type.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Kejkubad I.
Kneževina Teodoro
Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Kneževina Teodoro
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Komneni
Konstantin Dragaš Dejanović
Konstantin Dragaš Dejanović (srbsko Константин Дејановић) je bil srbski plemič, ki je v drugi polovici 14.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Konstantin Dragaš Dejanović
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Konstantin XI. Paleolog
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo
Mangup
Planota, na kateri je stala trdnjava Mangup Kneževina Teodoro v 13. stoletju Mangup ali Mangup kale (ukrajinsko: Мангуп, rusko: Мангуп, krimskotatarsko: Mangup) je zgodovinska trdnjava na Krimu, zgrajena na planoti kakšnih petnajst kilometrov vzhodno od Sevastopola, antičnega Kersonesa.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Mangup
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Mehmed II. Osvajalec
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Mongolsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Paleologi
Plenjenje Konstantinopla
Oplenjenje Konstantinopla se je zgodilo aprila 1204 in je pomenilo vrhunec četrte križarske vojne.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Plenjenje Konstantinopla
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev
Sinop
Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Sinop
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Sultanat Rum
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1204
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1214
1235
1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1235
1243
1243 (MCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1243
1265
1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1265
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1332
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1341
1342
1342 (MCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1342
1344
1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1344
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1345
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1346
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Trapezundsko cesarstvo in 1347
Prav tako znan kot Trapezuntsko cesarstvo.