Kazalo
169 odnosi: Abbejev refraktometer, Abbejevo število, Adriaan van Roomen, Akustooptični pojav, Al-Bitrudži, Albert Abraham Michelson, Alexander Ross Clarke, Angstrem, Aristarh, Astrodinamika, Astrolab, Astrometrija, Astronomska enota, Atomska ura, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Barvni model, Boltzmannova konstanta, Bourdonova cev, Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth, Casimirjev pojav, Cezij, Charles Édouard Guillaume, Charles Wheatstone, David Gill, Dež, Desetiški ulomek, Diferencialna enačba, Edward Mills Purcell, Edward Troughton, Einsteinove enačbe polja, Ekvatorialni obroč, Elektron, Elementi tira, Elipsometrija, Eratosten, Evklidski prostor, François Jean Dominique Arago, Friderik Pregl, Friedrich Wilhelm Bessel, GAU-8 Avenger, Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, Geodetična precesija, Geometrijska konstrukcija, Giovanni Domenico Cassini, Globalni sistem pozicioniranja, Gnomon, ... Razširi indeks (119 več) »
Abbejev refraktometer
Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.
Poglej Točnost in natančnost in Abbejev refraktometer
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.
Poglej Točnost in natančnost in Abbejevo število
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Točnost in natančnost in Adriaan van Roomen
Akustooptični pojav
Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.
Poglej Točnost in natančnost in Akustooptični pojav
Al-Bitrudži
Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.
Poglej Točnost in natančnost in Al-Bitrudži
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Točnost in natančnost in Albert Abraham Michelson
Alexander Ross Clarke
Alexander Ross Clarke, angleški geodet, matematik in častnik, * 16. december 1828, Reading, grofija Berkshire, Anglija, † 11. februar 1914, Strathmore, Reigate, Surrey, Anglija.
Poglej Točnost in natančnost in Alexander Ross Clarke
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Točnost in natančnost in Angstrem
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Točnost in natančnost in Aristarh
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Poglej Točnost in natančnost in Astrodinamika
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Točnost in natančnost in Astrolab
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Točnost in natančnost in Astrometrija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Točnost in natančnost in Astronomska enota
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Točnost in natančnost in Atomska ura
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Točnost in natančnost in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Točnost in natančnost in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Poglej Točnost in natančnost in Časovni pregled tehnike merjenja časa
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Poglej Točnost in natančnost in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Barvni model
Barvni modeli so namenjeni natančnemu in objektivnemu opisu barv.
Poglej Točnost in natančnost in Barvni model
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Točnost in natančnost in Boltzmannova konstanta
Bourdonova cev
Bourdonova cev Bourdonova cev je zakrivljena cev z enim samim priključkom.
Poglej Točnost in natančnost in Bourdonova cev
Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth
Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth je prvoosebna preživetvena grozljivka razvijalcev Headfirst Production, ki je izšla v založbi Bethesda Softworks.
Poglej Točnost in natančnost in Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Točnost in natančnost in Casimirjev pojav
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Točnost in natančnost in Cezij
Charles Édouard Guillaume
Charles Édouard Guillaume, švicarski fizik, * 15. februar 1861, Fleurier, Švica, † 13. maj 1938, Sèvres, Francija.
Poglej Točnost in natančnost in Charles Édouard Guillaume
Charles Wheatstone
Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.
Poglej Točnost in natančnost in Charles Wheatstone
David Gill
Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.
Poglej Točnost in natančnost in David Gill
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Točnost in natančnost in Dež
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Točnost in natančnost in Desetiški ulomek
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Točnost in natančnost in Diferencialna enačba
Edward Mills Purcell
Edward Mills Purcell, ameriški fizik, * 30. avgust 1912, Taylorville, Illinois, ZDA, † 7. marec 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Točnost in natančnost in Edward Mills Purcell
Edward Troughton
Edward Troughton, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * oktober 1753, Corney, grofija Cumberland, Anglija, † 12. junij 1835.
Poglej Točnost in natančnost in Edward Troughton
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Točnost in natančnost in Einsteinove enačbe polja
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Poglej Točnost in natančnost in Ekvatorialni obroč
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Točnost in natančnost in Elektron
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Točnost in natančnost in Elementi tira
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Poglej Točnost in natančnost in Elipsometrija
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Točnost in natančnost in Eratosten
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Točnost in natančnost in Evklidski prostor
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Točnost in natančnost in François Jean Dominique Arago
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Poglej Točnost in natančnost in Friderik Pregl
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Točnost in natančnost in Friedrich Wilhelm Bessel
GAU-8 Avenger
Razstavljen top v letalskem muzeju GAU-8/A Avenger je sedemcevni Gatlingov protitankovski top kalibra 30 mm, ki ga je v 1970.
Poglej Točnost in natančnost in GAU-8 Avenger
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Točnost in natančnost in Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussovo leto
Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.
Poglej Točnost in natančnost in Gaussovo leto
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Poglej Točnost in natančnost in Geodetična precesija
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Točnost in natančnost in Geometrijska konstrukcija
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Točnost in natančnost in Giovanni Domenico Cassini
Globalni sistem pozicioniranja
Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.
Poglej Točnost in natančnost in Globalni sistem pozicioniranja
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Točnost in natančnost in Gnomon
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Poglej Točnost in natančnost in Gravitacijska fizika
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Točnost in natančnost in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Poglej Točnost in natančnost in Gravitacijska sklopitvena konstanta
Greenwiški srednji čas
Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.
Poglej Točnost in natančnost in Greenwiški srednji čas
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Točnost in natančnost in Hiparh
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Točnost in natančnost in Hitrost gravitacije
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Točnost in natančnost in Hitrost svetlobe
Hookov zakon
enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.
Poglej Točnost in natančnost in Hookov zakon
HP-34C
Žepni kalkulator HP-34C HP-34C Continuous Memory Calculator (s kodnim imenom »Basil« (Bazilika)) je bil napredni znanstveni programabilni žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard.
Poglej Točnost in natančnost in HP-34C
HP-35
Žepni kalkulator HP-35 Matična plošča HP-35 HP-35 HP-35 je bil prvi žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard in prvi znanstveni žepni kalkulator – kalkulator s transcendentnimi funkcijami (trigonometrične in eksponentne funkcije).
Poglej Točnost in natančnost in HP-35
HP-45
Žepni kalkulator HP-45 HP-45 (s kodnim imenom »Wizard« (Čarodej), kar je bila prva znana raba kodnega imena za kalkulator) je bil tretji žepni kalkulator ter drugi znanstveni žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard.
Poglej Točnost in natančnost in HP-45
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Točnost in natančnost in Hubblov zakon
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Poglej Točnost in natančnost in Ibn Junis
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Točnost in natančnost in Interferenca
Ismael Bullialdus
Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.
Poglej Točnost in natančnost in Ismael Bullialdus
ISO 8601
ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.
Poglej Točnost in natančnost in ISO 8601
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Točnost in natančnost in James Bradley
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
Poglej Točnost in natančnost in James Prescott Joule
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Točnost in natančnost in Jean-André Deluc
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Točnost in natančnost in Jean-Felix Picard (astronom)
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Poglej Točnost in natančnost in John Harrison
John Lewis Hall
John Lewis »Jan« Hall, ameriški fizik, * 21. avgust 1934, Denver, Kolorado, ZDA. Hall si je leta 2005 skupaj s Hänschem za svoje delo o točni laserski spektroskopiji delil Nobelovo nagrado za fiziko. Drugo polovico nagrade je prejel Glauber.
Poglej Točnost in natančnost in John Lewis Hall
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Točnost in natančnost in Jurij Vega
Katerjevo nihalo
Katerjevo nihálo je obrnljivo nihalo, ki ga je skonstruiral in izdelal angleški fizik in stotnik Henry Kater leta 1817 za točno merjenje težnega pospeška.
Poglej Točnost in natančnost in Katerjevo nihalo
Kefeidna spremenljivka
Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.
Poglej Točnost in natančnost in Kefeidna spremenljivka
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Točnost in natančnost in Kilogram
Kleomed
Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.
Poglej Točnost in natančnost in Kleomed
Kljunasto merilo
Digitalno kljunasto merilo Uporaba Vernierovega kljunastega merila Kljúnasto merílo (pogovorno, v žargonu 'šubler' (iz nemščine die Schublehre - dobesedno potisno merilo)) je merilna priprava za merjenje razdalj z natančnostjo od 0,1 mm, pri desetiškem noniju, ali pa do 0,02 mm pri petdesetiškem noniju.
Poglej Točnost in natančnost in Kljunasto merilo
Konfederacija strelskih zvez za praktično streljanje
Konfederacija strelskih zvez za praktično streljanje (angl. International Practical Shooting Confederation; kratica IPSC) je konfederacija strelskih zvez za praktično streljanje.
Poglej Točnost in natančnost in Konfederacija strelskih zvez za praktično streljanje
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Točnost in natančnost in Konstanta fine strukture
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Točnost in natančnost in Kotna ločljivost
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Točnost in natančnost in Kozmični žarki
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.
Poglej Točnost in natančnost in Kraljevi observatorij Greenwich
Kronometer
Uradno certificirani kronometer Kronometer podjetja Breguet Kronométer (grško chronos - čas) je ura, ki je dovolj natančna, da jo lahko uporabimo kot časovni standard.
Poglej Točnost in natančnost in Kronometer
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Točnost in natančnost in Kvantno stanje
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Točnost in natančnost in Leonhard Euler
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Točnost in natančnost in Letalo
Letalsko krilo
Airbus A300 med pristajanjem; z izvečenimi pred- in zakrilci letalo zagotavlja velik vzgon in s tem zmanjšuje potrebno hitrost. Med običajnim letom krilca spravi nazaj v krilo, saj bi pri večji hitrosti ustvarjala preveč upora. Letalsko krilo je kot najpomembnejši in največkrat najtežji del letala, glavna aerodinamična površina, kjer se tvori sila vzgona.
Poglej Točnost in natančnost in Letalsko krilo
LIGO
Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.
Poglej Točnost in natančnost in LIGO
Litje
železa v kalup Lítje je eden najstarejših in zelo pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in tudi umetnih materialov.
Poglej Točnost in natančnost in Litje
Lunina ura
Kolidžu Queens v Cambridgeu, kaže karto popravkov za Lunine faze Lunina ura je ura, podobna sončni uri.
Poglej Točnost in natančnost in Lunina ura
Marie Alfred Cornu
Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.
Poglej Točnost in natančnost in Marie Alfred Cornu
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Točnost in natančnost in Marijanski jarek
Martin Behaim
Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.
Poglej Točnost in natančnost in Martin Behaim
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Točnost in natančnost in Masa
Medicinski test
Medicinski test je medicinski postopek, ki se izvaja za odkrivanje, diagnosticiranje ali spremljanje bolezni, bolezenskih procesov, dovzetnosti ali za določitev načina zdravljenja.
Poglej Točnost in natančnost in Medicinski test
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Točnost in natančnost in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Točnost in natančnost in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Točnost in natančnost in Meter
Metoda končnih elementov
jakost) mreža za zgornjo sliko (pri pomembnih elementih je mreža gostejša) Metóda kônčnih elemêntov (okrajšava MKE) je računska tehnika za iskanje približnih rešitev parcialnih diferencialnih enačb (PDE) kot tudi integralskih enačb.
Poglej Točnost in natančnost in Metoda končnih elementov
Metoda ocenjevalnega centra
Ocenjevalni center (angl. - AC) je kompleksen ocenjevalni proces, ki se uporablja zlasti za selekcijo pri sprejemu zunanjih kandidatov na delovno mesto ali za napredovanje že zaposlenih in za njihov nadaljnji razvoj kariere.
Poglej Točnost in natančnost in Metoda ocenjevalnega centra
Mikrometer (merilna priprava)
Zunanji mikrometer Mikrométer (tudi mikrometrski vijak ali vijačno merilo) je merilna priprava za merjenje majhnih razdalj s točnostjo do 0,01 mm, nekatere izvedbe pa celo do 1 μm.
Poglej Točnost in natančnost in Mikrometer (merilna priprava)
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Točnost in natančnost in Milutin Milanković
MUL.APIN
MUL.APIN (𒀯𒀳) je dogovorjeno poimenovanje za babilonski kompendij, ki govori o različnih vidikih babilonske astronomije in astrologije.
Poglej Točnost in natančnost in MUL.APIN
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Točnost in natančnost in Muzikologija
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Točnost in natančnost in Načelo komplementarnosti
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Točnost in natančnost in Načelo nedoločenosti
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Točnost in natančnost in Nagib vrtilne osi
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Točnost in natančnost in Naklon tira
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Točnost in natančnost in Nasir at-Tusi
NATO abeceda
NATO abeceda je abeceda, ki se množično uporablja v radijskem sporazumevanju, saj omogoča zanesljiv prenos podatkov in praktično izniči možnost napake črkovanja.
Poglej Točnost in natančnost in NATO abeceda
Navpičen sprednji ročaj
Puška ISSC MK22 z navpičnim sprednjim ročajem Navpičen sprednji ročaj je navpičen ročaj, namenjen za pritrditev na strelno orožje in se uporablja kot držalo za prednjo roko.
Poglej Točnost in natančnost in Navpičen sprednji ročaj
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Točnost in natančnost in Nebesna mehanika
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Točnost in natančnost in Nikolaj Kopernik
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Točnost in natančnost in Nobelova nagrada za fiziko
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Točnost in natančnost in Nutacija
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Točnost in natančnost in Obnovljivost
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Točnost in natančnost in Obseg
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Točnost in natančnost in Observatorij Pariz
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Točnost in natančnost in Oinopid
Olimpijsko dviganje uteži
Olimpijsko dviganje uteži je šport, pri katerem posameznik poizkuša v dveh disciplinah premagati kar se da največje breme (naloženo na olimpijski palici) nad glavo.
Poglej Točnost in natančnost in Olimpijsko dviganje uteži
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Točnost in natančnost in Optična pinceta
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Točnost in natančnost in Parsek
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Poglej Točnost in natančnost in Pierre-François-André Méchain
Plavajoča vejica
Predstavitev v plavajoči vejici je za računalnik prilagojena različica znanstvenega zapisa, s katero se v tehniki in znanosti rešuje omejitev obsega števil, ki se jih lahko predstavi s fiksno vejico.
Poglej Točnost in natančnost in Plavajoča vejica
Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije
Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije je v geodeziji sistem, ki omogoča izmero in uporabo geodetskih podatkov v Sloveniji.
Poglej Točnost in natančnost in Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije
Polykarp Kusch
Polykarp Kusch, nemško-ameriški fizik, * 26. januar 1911, Blankenburg, Nemčija, † 20. marec 1993, Dallas, Teksas, ZDA.
Poglej Točnost in natančnost in Polykarp Kusch
Ponovljivost
Ponovljívost ali repetitívnost je značilnost kakovosti meritev, ki jih je izvedel posameznik ali merilna priprava na istem merjencu in pod enakimi pogoji.
Poglej Točnost in natančnost in Ponovljivost
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Točnost in natančnost in Prasevanje
Prehod Venere
Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Poglej Točnost in natančnost in Prehod Venere
Programi za simbolno računanje
Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.
Poglej Točnost in natančnost in Programi za simbolno računanje
Prstni odtis
Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.
Poglej Točnost in natančnost in Prstni odtis
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Točnost in natančnost in Pulzar
Radialna hitrost
lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.
Poglej Točnost in natančnost in Radialna hitrost
Razložljiva umetna inteligenca
Razložljiva umetna inteligenca (– XAI), znana tudi kot interpretljiva umetna inteligenca ali razložljivo strojno učenje (angleško explainable machine learning – XML), je umetna inteligenca (AI), v kateri so razlogi za odločitve in napovedi modelov umetne inteligence razumljivi ljudem.
Poglej Točnost in natančnost in Razložljiva umetna inteligenca
Regnier Gemma Frisius
Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.
Poglej Točnost in natančnost in Regnier Gemma Frisius
Robert Blinc
Robert Blinc, slovenski fizik, * 31. oktober 1933, Ljubljana, † 26. september 2011, Ljubljana.
Poglej Točnost in natančnost in Robert Blinc
Robert Julius Trumpler
Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Točnost in natančnost in Robert Julius Trumpler
Russell Alan Hulse
Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.
Poglej Točnost in natančnost in Russell Alan Hulse
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Točnost in natančnost in Rydbergova konstanta
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Poglej Točnost in natančnost in Samuel Pierpont Langley
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Točnost in natančnost in Sevalni tlak
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Točnost in natančnost in Seznam socioloških vsebin
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Točnost in natančnost in Sončeva masa
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Točnost in natančnost in Sončna ura
Sprožilec
Lepo viden sprožilec na pištoli prednjači Sprožilec (pogovorno tudi petelin) je del strelnega orožja, ki povzroči izstrelitev krogle iz cevi.
Poglej Točnost in natančnost in Sprožilec
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Točnost in natančnost in Statistika
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Točnost in natančnost in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Točnost in natančnost in Stefanova konstanta
Stereotaktična radiokirurgija
Stereotaktična radiokirurgija (SRK, angl. SRS) je način obsevanja, kjer se v eni ali omejenem številu frakcij (do pet) aplicira visoka tumorska doza, ki je predpisana na natančno opredeljeno in imobilizirano tarčo znotraj lobanje.
Poglej Točnost in natančnost in Stereotaktična radiokirurgija
Strelstvo
Strelstvo je športna disciplina, pri kateri tekmovalci uporabljajo strelno orožje za ciljanje tarč.
Poglej Točnost in natančnost in Strelstvo
Stres na delovnem mestu
Stres na delovnem mestu ima, tako kot stres v splošnem, veliko definicij.
Poglej Točnost in natančnost in Stres na delovnem mestu
Taki al-Din
Taki al-Din Mohamed ibn Ma'ruf al-Šami al-Asadi (arabsko تقي الدين محمد بن معروف الشامي السعدي, turško Takijuddin), osmansko-turški ali arabski polihistor, znanstvenik, astronom, astrolog, inženir, izumitelj, urar, fizik, matematik, botanik, zoolog, farmacevt, zdravnik, kadi, filozof, teolog in učitelj, * 1526, Damask, Sirija, † 1585, Istanbul, Osmansko cesarstvo (danes Turčija).
Poglej Točnost in natančnost in Taki al-Din
Teodolit
palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820 Teodolít je optično-mehanski ali elektro-optični instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov ali zenitnih razdalj.
Poglej Točnost in natančnost in Teodolit
Teorija mrtvega interneta
Teorija mrtvega interneta je spletna teorija zarote, ki trdi, da internet zdaj skoraj v celoti predstavlja dejavnost botov in samodejno ustvarjene vsebine, človekova dejavnost pa je marginalizirana.
Poglej Točnost in natančnost in Teorija mrtvega interneta
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Točnost in natančnost in Točnost in natančnost
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Točnost in natančnost in Ulug Beg
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Točnost in natančnost in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Točnost in natančnost in Uvod v kvantno mehaniko
Von Klitzingova konstanta
Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.
Poglej Točnost in natančnost in Von Klitzingova konstanta
Wikipedija
10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.
Poglej Točnost in natančnost in Wikipedija
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Točnost in natančnost in William Herschel
William Huggins
Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.
Poglej Točnost in natančnost in William Huggins
William Simms
William Simms, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * 7. december 1793, Birmingham, Anglija, † 21. junij 1860, Carshalton, grofija Surrey, Anglija.
Poglej Točnost in natančnost in William Simms
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Točnost in natančnost in Zakon velikih števil
Zaslon na dotik
Informacijski terminal z zaslonom na dotik v muzeju Zaslon na dotik oz.
Poglej Točnost in natančnost in Zaslon na dotik
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Točnost in natančnost in Zgodovina števila π
16 Psiha
16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Točnost in natančnost in 16 Psiha
45 Evgenija
45 Evgenija (mednarodno ime 45 Eugenia) je velik asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Točnost in natančnost in 45 Evgenija
Prav tako znan kot Natančnost, Nenatančnost, Netočnost, Netočnost in nenatančnost, Točnost.