Kazalo
63 odnosi: Arhimedski graf, Avtomorfizem, Avtomorfizem grafa, Biggs-Smithov graf, Ciklični graf, Dejterov graf, Dijkstrov algoritem, Dodekaedrski graf, Dolžine najkrajših poti, Drevo (teorija grafov), Dvodelni graf, Dvojiško drevo, Eneaeder, Erdős-Gyárfásova domneva, Folkmanov graf, Graf (matematika), Graf prisekanega tetraedra, Hamiltonova pot, Heawoodov graf, Hedetniemijeva domneva, Hipergraf, Hipohamiltonov graf, Hoffman-Singletonov graf, Ikozaedrski graf, Izolirana točka, Izomorfizem grafov, Kletka (teorija grafov), Kockin graf, Kromatično število, Kubični graf, Kubooktaedrski graf, Kvartični graf, Laplaceova matrika, List (razločitev), Ljubljanski graf, Matrika stopenj, Minimalno vpeto drevo, Multigraf, Obseg (teorija grafov), Oktaedrski graf, Petersenov graf, Platonski graf, Prazni graf, Ravninski graf, Razdalja (teorija grafov), Regularni graf, Rombiikozidodekaedrski graf, Seznam vrst matrik, Simetrični graf, Slovar izrazov teorije grafov, ... Razširi indeks (13 več) »
Arhimedski graf
Arhimedski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet arhimedskega telesa.
Poglej Točka (teorija grafov) in Arhimedski graf
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Točka (teorija grafov) in Avtomorfizem
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Poglej Točka (teorija grafov) in Avtomorfizem grafa
Biggs-Smithov graf
Biggs-Smithov graf je v teoriji grafov neusmerjeni regularni graf stopnje 3 s 102 točkama in 153 povezavami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Biggs-Smithov graf
Ciklični graf
Ciklični graf (oznaka C_n \, za graf z n \, točkami) je v teoriji grafov graf, ki ga sestavlja samo en cikel.
Poglej Točka (teorija grafov) in Ciklični graf
Dejterov graf
Dejterov graf je v teoriji grafov neusmerjeni 6-regularni graf s 112 točkami in 336 povezavami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Dejterov graf
Dijkstrov algoritem
Dijkstrov algoritem ali drevo najkrajših poti se uporablja za iskanje drevesa najkrajših poti.
Poglej Točka (teorija grafov) in Dijkstrov algoritem
Dodekaedrski graf
Dodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov dodekaedra.
Poglej Točka (teorija grafov) in Dodekaedrski graf
Dolžine najkrajših poti
Dolžine najkrajših poti je algoritem, ki je zelo podoben problemu drevesa najkrajših poti obravnavane pri požrešni metodi, razlika je le ta, da pri požrešni metodi imamo podano začetno točko (vozlišče).
Poglej Točka (teorija grafov) in Dolžine najkrajših poti
Drevo (teorija grafov)
Bethejeva mreža je vrsta drevesa Drevo je v matematiki (teoriji grafov) graf v katerem sta poljubni dve točki povezani s točno eno enostavno potjo.
Poglej Točka (teorija grafov) in Drevo (teorija grafov)
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej Točka (teorija grafov) in Dvodelni graf
Dvojiško drevo
Dvojiško drevo velikosti 9 in globine 3 in korenskim vozliščem z vrednostjo 2 Dvojíško ali binárno drevó je v računalništvu drevesna podatkovna struktura, kjer ima vsako vozlišče največ dva otroka.
Poglej Točka (teorija grafov) in Dvojiško drevo
Eneaeder
Trirazsežni asociaeder (Stasheffov politop, imenuje se po Jamesu Dillonu Stacheffu) je zgled enneahedra Eneaeder (tudi nonaeder) je polieder z devetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Eneaeder
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Poglej Točka (teorija grafov) in Erdős-Gyárfásova domneva
Folkmanov graf
Folkmanov graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni regularni graf stopnje 4 z 20-imi točkami in 40-imi povezavami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Folkmanov graf
Graf (matematika)
Graf na šestih točkah s sedmimi povezavami. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi.
Poglej Točka (teorija grafov) in Graf (matematika)
Graf prisekanega tetraedra
Graf prisekanega tetraedra je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov prisekanega tetraedra.
Poglej Točka (teorija grafov) in Graf prisekanega tetraedra
Hamiltonova pot
Petersenov graf vsebuje Hamiltonovo pot, nima pa Hamiltonovega cikla Ljubljanski graf je Hamiltonov graf Hamiltonova pot je v teoriji grafov pot v neusmerjenem grafu, ki gre skozi vsako točko na grafu točno enkrat.
Poglej Točka (teorija grafov) in Hamiltonova pot
Heawoodov graf
Heawoodov graf je v teoriji grafov neusmerjeni graf s 14 točkami in 21 povezavami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Heawoodov graf
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Poglej Točka (teorija grafov) in Hedetniemijeva domneva
Hipergraf
Zgled hipergrafa, kjer je X.
Poglej Točka (teorija grafov) in Hipergraf
Hipohamiltonov graf
1967. Hipohamiltonov graf G je v teoriji grafov graf brez Hamiltonovega cikla, pri čemer postane vsak nov graf, ki nastane z odvzemanjem ene točke iz G, Hamiltonov.
Poglej Točka (teorija grafov) in Hipohamiltonov graf
Hoffman-Singletonov graf
Hoffman-Singletonov graf. Podgraf z modrimi povezavami je vsota desetih petkotnikov. Hoffman-Singletonov graf je v teoriji grafov 7-regularni neusmerjeni graf s 50 točkami in 175 povezavami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Hoffman-Singletonov graf
Ikozaedrski graf
Ikozaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov ikozaedra.
Poglej Točka (teorija grafov) in Ikozaedrski graf
Izolirana točka
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.
Poglej Točka (teorija grafov) in Izolirana točka
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Točka (teorija grafov) in Izomorfizem grafov
Kletka (teorija grafov)
Tuttejeva (3,8)-kletka. Klétka je v teoriji grafov regularni graf, ki ima za svoj dani notranji obseg najmanjše možno število točk.
Poglej Točka (teorija grafov) in Kletka (teorija grafov)
Kockin graf
Kockin graf (ali heksaedrski graf) je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kocke (heksaedra).
Poglej Točka (teorija grafov) in Kockin graf
Kromatično število
točkah. Za njegovo barvanje so potrebne tri različne barve, njegovo kromatično število pa je enako 3. Kromatično število (ali barvnost) grafa G je v teoriji grafov najmanjše število k, za katerega je G ''k''-pobarvljiv, oziroma je najmanjše število barv, s katerimi je mogoče pobarvati graf G po točkah tako, da imajo pari točk poljubne povezave različne barve.
Poglej Točka (teorija grafov) in Kromatično število
Kubični graf
Petersenov graf je kubični graf graf napeljav) je zgled bikubičnega grafa Kúbični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 3 in je tako 3-regularni graf.
Poglej Točka (teorija grafov) in Kubični graf
Kubooktaedrski graf
Kubooktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kubooktaedra.
Poglej Točka (teorija grafov) in Kubooktaedrski graf
Kvartični graf
Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.
Poglej Točka (teorija grafov) in Kvartični graf
Laplaceova matrika
Laplaceova matrika (tudi Kirchoffova matrika) je matrika s katero se predstavi graf.
Poglej Točka (teorija grafov) in Laplaceova matrika
List (razločitev)
List je beseda z več pomeni.
Poglej Točka (teorija grafov) in List (razločitev)
Ljubljanski graf
Ljubljanski graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni graf s 112 točkami in 168 povezavami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Ljubljanski graf
Matrika stopenj
Matrika stopenj je diagonalna matrika, ki vsebuje stopnje za vsako točko.
Poglej Točka (teorija grafov) in Matrika stopenj
Minimalno vpeto drevo
Zgled minimalnega vpetega drevesa. Številke pomenijo ceno povezave med točkama. Povezane so vse točke. Minimalno vpeto drevo je strategija, kjer je problem prikazan s povezanim neusmerjenim grafom z množico povezav E in množico točk (vozlišč) V. Točke v grafu predstavljajo mesta, ki jih želimo povezati, povezave pa so označene s cenami povezave med dvema mestoma.
Poglej Točka (teorija grafov) in Minimalno vpeto drevo
Multigraf
Vsi ne dopuščajo zank v multigrafih. Multigraf je v matematiki graf, ki lahko ima večkratne povezave (ali vzporedne povezave), ki potekajo med posameznimi točkami.
Poglej Točka (teorija grafov) in Multigraf
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Točka (teorija grafov) in Obseg (teorija grafov)
Oktaedrski graf
Oktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov oktaedra.
Poglej Točka (teorija grafov) in Oktaedrski graf
Petersenov graf
Petersenov graf. Najbolj znana predstavitev s petimi križajočimi povezavami. Predstavitev Petersenovega grafa je neskončno mnogo. Petersenov graf z le dvema križajočima povezavama. izomorfen prvemu in vsem ostalim. Izgleda precej drugače, vendar je z očmi teorije grafov enak drugim. 1 (graf z enotsko razdaljo).
Poglej Točka (teorija grafov) in Petersenov graf
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Poglej Točka (teorija grafov) in Platonski graf
Prazni graf
Prazni graf je v teoriji grafov graf, ki med seboj ne povezuje nobeni dve točki, oziroma nima povezav in ima samo izolirane točke.
Poglej Točka (teorija grafov) in Prazni graf
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Poglej Točka (teorija grafov) in Ravninski graf
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Točka (teorija grafov) in Razdalja (teorija grafov)
Regularni graf
Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.
Poglej Točka (teorija grafov) in Regularni graf
Rombiikozidodekaedrski graf
Rombiikozidodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov rombiikozidodekaedra.
Poglej Točka (teorija grafov) in Rombiikozidodekaedrski graf
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Točka (teorija grafov) in Seznam vrst matrik
Simetrični graf
avtomorfizmom, ker se lahko vsak obroč s petimi točkami preslika v drugega. Simetrični graf (ali ločnoprehodni graf) G je v teoriji grafov graf pri katerem za dana dva para sosednjih točk u1—v1 in u2—v2 obstaja takšen avtomorfizem: da velja:.
Poglej Točka (teorija grafov) in Simetrični graf
Slovar izrazov teorije grafov
Tu so zbrane opredelitve izrazov iz teorije grafov.
Poglej Točka (teorija grafov) in Slovar izrazov teorije grafov
Spektralna teorija grafov
Spektralna teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Točka (teorija grafov) in Spektralna teorija grafov
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej Točka (teorija grafov) in Stopnja grafa
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Točka (teorija grafov) in Teorija grafov
Tetraedrski graf
Tetraedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov tetraedra.
Poglej Točka (teorija grafov) in Tetraedrski graf
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Točka (teorija grafov) in Točka
Turnir (teorija grafov)
Turnír je v teoriji grafov usmerjeni graf (digraf) tvorjen z določitvijo smeri vsake povezave v neusmerjenem polnem grafu.
Poglej Točka (teorija grafov) in Turnir (teorija grafov)
Tuttejeva matrika
Tuttejeva matrika v teoriji grafov za graf G.
Poglej Točka (teorija grafov) in Tuttejeva matrika
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Točka (teorija grafov) in Voronojev diagram
Vozel
Vôzel je pojem, ki lahko pomeni.
Poglej Točka (teorija grafov) in Vozel
Vozlišče
Vozlíšče ima več pomenov.
Poglej Točka (teorija grafov) in Vozlišče
Vpeto drevo
grafa rešetke na 16-tih točkah Vpeto drevo T povezanega neusmerjenega grafa G je v teoriji grafov drevo, ki ga sestavljajo vse točke in nekatere (ali morda vse) povezave G. Vpeto drevo je izbira povezav G, ki tvorijo drevo prek vseh točk.
Poglej Točka (teorija grafov) in Vpeto drevo
112 (število)
112 (stó dvánajst ali stó dvanájst) je naravno število, za katero velja 112.
Poglej Točka (teorija grafov) in 112 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Točka (teorija grafov) in 3 (število)
Prav tako znan kot Izhodna stopnja, Izvirna točka, List (teorija grafov), Pendantna točka, Ponirna točka, Vhodna stopnja.