Kazalo
329 odnosi: Absolutna vrednost, Abu Nasr Mansur, Aditivna konstanta, Airyjev disk, Aksiom o vzporednici, Aleksander Semjonovič Kronrod, Andrew John Wiles, Antoine Émile Henry Labeyrie, Apsidna točka, Apsidnica, Argument periapside, Arhimedova spirala, Arhimedova točka, Arhimedova točka osebnosti, Army Beta, Arthur Stanley Eddington, Astrometrija, Atom, Augustin Louis Cauchy, Azimut, Šop premic, Žarišče, Žiroskop, Časovne vrste, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Časovni pregled glasbenotehničnih izumov, Črta, Bézierova krivulja, Bekhend, Bela luknja, Bernard Bolzano, Blaise Pascal, Boke, Brahistokrona, Brouwerjev izrek o negibni točki, Canon EOS 300D, Cantorjeva množica, Centralno gibanje, Centripetalna sila, Cevov izrek, Christiaan Huygens, Cikloida, Cilindrični koordinatni sistem, Cisoida, Coulombov zakon, Daljnogled, Daniel Bernoulli, Datum, Delaunayeva triangulacija, Diferencialna topologija, ... Razširi indeks (279 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Poglej Točka in Absolutna vrednost
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Poglej Točka in Abu Nasr Mansur
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Točka in Aditivna konstanta
Airyjev disk
Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.
Poglej Točka in Airyjev disk
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Točka in Aksiom o vzporednici
Aleksander Semjonovič Kronrod
Aleksander Semjonovič Kronrod, ruski matematik, računalnikar in izumitelj, * 22. oktober 1921, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 6. oktober 1986, Moskva.
Poglej Točka in Aleksander Semjonovič Kronrod
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Točka in Andrew John Wiles
Antoine Émile Henry Labeyrie
Antoine Émile Henry Labeyrie, francoski astronom, * 12. maj 1943, Pariz, Francija.
Poglej Točka in Antoine Émile Henry Labeyrie
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Točka in Apsidna točka
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Poglej Točka in Apsidnica
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Točka in Argument periapside
Arhimedova spirala
Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.
Poglej Točka in Arhimedova spirala
Arhimedova točka
Arhimedova tóčka (ali punctum Archimedis) pomeni domnevno izhodiščno točko, s katere lahko opazovalec objektivno in v celoti zazna predmet opazovanja.
Poglej Točka in Arhimedova točka
Arhimedova točka osebnosti
Arhimedova tóčka osébnosti je znana v psihologiji.
Poglej Točka in Arhimedova točka osebnosti
Army Beta
Army Beta je neverbalna dopolnitev Army Alfe, testa, ki ga je sestavil Robert Yerkes s šestimi člani odbora, da bi med prvo svetovno vojno testirali približno 1,5 milijona vojaških novincev v Združenih državah Amerike.
Poglej Točka in Army Beta
Arthur Stanley Eddington
Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Točka in Arthur Stanley Eddington
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Točka in Astrometrija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Točka in Atom
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Točka in Augustin Louis Cauchy
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Točka in Azimut
Šop premic
Šòp prémic v geometriji tvorijo tri ali več premic, ki se sekajo v isti točki.
Poglej Točka in Šop premic
Žarišče
Žaríšče je lahko.
Poglej Točka in Žarišče
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Točka in Žiroskop
Časovne vrste
Časovne vrste so v statistiki nizi podatkov, izmerjenih na različnih časovnih točkah, navadno določenih z intervali.
Poglej Točka in Časovne vrste
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Točka in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov je pregled izumov, ki so tako ali drugače povezani z glasbo, od mehanskih do električnih priprav, glasbil in drugih inovacij, po obdobjih in letih.
Poglej Točka in Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Črta
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.
Poglej Točka in Črta
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Točka in Bézierova krivulja
Bekhend
Bekhend belgijske tenisačice Justine Henin Bekhend (backhand) je eden od dveh najpogostejših teniških udarcev; drugi je forhend.
Poglej Točka in Bekhend
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Točka in Bela luknja
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Poglej Točka in Bernard Bolzano
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Točka in Blaise Pascal
Boke
zaslonskemu številu f/1,2 šestkotno zaslonko, nastavljen na f/8 Boké (tudi bokéh) je v fotografiji zabrisanost ali subjektivna estetska kakovost zabrisanosti v delih slike, ki so zunaj gorišča, oziroma način kako objektiv prikaže svetlobne točke zunaj gorišča.
Poglej Točka in Boke
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Poglej Točka in Brahistokrona
Brouwerjev izrek o negibni točki
Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.
Poglej Točka in Brouwerjev izrek o negibni točki
Canon EOS 300D
Canon EOS 300D (v ZDA kot Canon EOS Digital Rebel, na Japonskem kot Canon EOS Kiss Digital) je 6,3 megatočkovni digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat.
Poglej Točka in Canon EOS 300D
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Poglej Točka in Cantorjeva množica
Centralno gibanje
Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).
Poglej Točka in Centralno gibanje
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Poglej Točka in Centripetalna sila
Cevov izrek
Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1.
Poglej Točka in Cevov izrek
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Točka in Christiaan Huygens
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Poglej Točka in Cikloida
Cilindrični koordinatni sistem
Cilíndrični (tudi váljni, váljasti ali váljčni) koordinátni sistém je prostorski koordinatni sistem, ki ga dobimo tako, da polarni koordinatni sistem v ravnini dopolnimo s tretjo koordinato - višino nad (pod) osnovno ravnino.
Poglej Točka in Cilindrični koordinatni sistem
Cisoida
500px Cisoida je krivulja, ki nastane s pomočjo dveh krivulj C1 in C2 in ene točke O, ki jo imenujemo pol.
Poglej Točka in Cisoida
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Točka in Coulombov zakon
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Točka in Daljnogled
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Točka in Daniel Bernoulli
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Točka in Datum
Delaunayeva triangulacija
Delaunayeva triangulacija se imenuje po ruskem matematiku Borisu Nikolajeviču Delaunayu, ki jo je izumil leta 1934.
Poglej Točka in Delaunayeva triangulacija
Diferencialna topologija
Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije (preslikave) in diferenciabilne mnogoterosti.
Poglej Točka in Diferencialna topologija
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Poglej Točka in Dinamični biljard
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Poglej Točka in Dinamični sistem
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Točka in Dirichletova funkcija eta
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Poglej Točka in Dolžina loka
Dolin
Dolin-lega otoka Dolin je okoli 8 km dolg, ozek, nenaseljen otok v južnem Kvarnerju, s površino 4,62 km² in dolžino obale 18,541 km.
Poglej Točka in Dolin
Dualna krivulja
Lastnosti. Dualna krivulja je v projektivni geometriji za dano krivuljo C \, krivulja v dualni projektivni ravnini, ki jo sestavlja množica tangentnih premic na C \,.
Poglej Točka in Dualna krivulja
Dvojna točka
Dvojna točka funkcije v koordinatnem izhodišču določena z enačbo ''y''2−''x''2(''x''+1).
Poglej Točka in Dvojna točka
Dvorazmerje
harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.
Poglej Točka in Dvorazmerje
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Točka in E (matematična konstanta)
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Točka in Eksponentni integral
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Poglej Točka in Ekvatorialni obroč
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Točka in Električni dipol
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Točka in Električno polje
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Točka in Elipsa
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Točka in Enakostranični trikotnik
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej Točka in Enotska sfera
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Točka in Epicikloida
Erlangenski program
Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.
Poglej Točka in Erlangenski program
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Točka in Eulerjeva enačba
Eulerjeva premica
krožnice devetih točk (rdeče) Eulerjeva prémica je v geometriji premica v poljubnem neenakostraničnem trikotniku, ki poteka skozi več njegovih pomembnih točk.
Poglej Točka in Eulerjeva premica
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Točka in Eulerjevi koti
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Točka in Evolventa
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Točka in Fazna razlika
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Točka in Felix Christian Klein
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Točka in Feynmanov diagram
Fokus (razločitev)
Fókus je lahko.
Poglej Točka in Fokus (razločitev)
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Poglej Točka in Foucaultovo nihalo
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Točka in Funkcija digama
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Točka in Funkcijska enačba
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Točka in Galaksija
Gaspard-Gustave Coriolis
Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.
Poglej Točka in Gaspard-Gustave Coriolis
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Točka in Gaussov problem o krogu
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Poglej Točka in Gaussova ukrivljenost
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Poglej Točka in Gérard Desargues
GeaBios
http://www.geabios.com www.geabios.com GeaBios je slovenski brezplačni (ne-komercialni) geoinformacijski spletni servis.
Poglej Točka in GeaBios
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Točka in Geodetka
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Točka in Geodezija
Geografski informacijski sistem
Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.
Poglej Točka in Geografski informacijski sistem
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Točka in Geografski koordinatni sistem
Geometrično središče Slovenije
Spominsko obeležje Svetovni smerokaz Geometrično središče Slovenije (Geoss) je težiščna točka države, če si jo predstavljamo kot geometrijski lik.
Poglej Točka in Geometrično središče Slovenije
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Točka in Geometrijska optika
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Točka in Geometrijski lik
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Poglej Točka in Geometrijsko mesto točk
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Točka in Georg Ferdinand Cantor
Gino Fano
Gino Fano, italijanski matematik, * 5. januar 1871, Mantova, Italija, † 8. november 1952, Verona, Italija.
Poglej Točka in Gino Fano
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Točka in Giuseppe Piazzi
Gliseta
Primer nastanka krivulje glisete pri drsenju daljice po dveh pravokotnih premicah. Nastane krožnica. Gliseta je krivulja, ki jo sestavlja geometrijsko mesto točk nastalih pri tem, ko dana krivulja s stalno obliko ter dolžino in s sredinsko točko S \, drsi s svojima koncema vzdolž drugih dveh stalnih krivulj.
Poglej Točka in Gliseta
Go
Igralna deska za go kamni, se postavljajo na presečišča črt Go Gó (tradicionalno, poenostavljeno kitajsko 围棋, pinjin,, romadži igo,, romadža baduk) je abstraktna strateška miselna igra na deski za dva igralca.
Poglej Točka in Go
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Poglej Točka in Gola singularnost
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Točka in Gorišče
Gorišče (optika)
zrcalu. Goríšče (tudi fókus ali žaríšče) je v optiki točka v kateri se zberejo žarki, ki so prvotno vzporedni optični osi leče, zrcala ali odbojnemu delu antene.
Poglej Točka in Gorišče (optika)
Gorišče (razločitev)
Goríšče je lahko.
Poglej Točka in Gorišče (razločitev)
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Točka in Gostota toplotnega toka
Graf raztrosa
Zgled grafa raztrosa odkrivalnimi postopki v logaritemskem merilu na obeh oseh url-status.
Poglej Točka in Graf raztrosa
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Točka in Gravitacijsko polje
HACCP
HACCP (angleška kratica Hazard Analysis Critical Control Point, kar pomeni analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk) je mednarodna metoda zagotavljanja varne prehrane.
Poglej Točka in HACCP
Harlow Shapley
Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Točka in Harlow Shapley
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Poglej Točka in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Heawoodov graf
Heawoodov graf je v teoriji grafov neusmerjeni graf s 14 točkami in 21 povezavami.
Poglej Točka in Heawoodov graf
Helikoid
Helikoid z α.
Poglej Točka in Helikoid
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Točka in Heliocentrični model
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Točka in Hermann Weyl
Hidrostatika
Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.
Poglej Točka in Hidrostatika
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Točka in Hiparh
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Točka in Hiperbola
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Poglej Točka in Hodograf
Hokej na ledu
Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.
Poglej Točka in Hokej na ledu
Homeomorfizem
Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.
Poglej Točka in Homeomorfizem
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Točka in Homogene koordinate
Hurwitzeva funkcija zeta
language.
Poglej Točka in Hurwitzeva funkcija zeta
Interpolacija
Interpolácija je v matematiki približna vrednost funkcije znotraj obsega znanih nepovezanih vrednosti neodvisne spremenljivke.
Poglej Točka in Interpolacija
Izentropa
Adiabata ali izentropa je izočrta, ki na diagramu povezuje točke z enako entropijo.
Poglej Točka in Izentropa
Izočrte
Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.
Poglej Točka in Izočrte
Izobara
Izobára je vrsta izočrte; na zemljevidu ali faznem diagramu V(T) povezuje točke z enakim tlakom (v meteorologiji dovoljen izraz: z enakim zračnim pritiskom).
Poglej Točka in Izobara
Izoterma
Izoterme povprečne januarske temperature v knjigi iz leta 1910 Izotêrma (iz grščine: ισος ''enak'' in θερμη ''toplota'') je črta na zemljevidu ali faznem diagramu p(V), ki povezuje točke z isto temperaturo.
Poglej Točka in Izoterma
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''.
Poglej Točka in Izrek o povprečni vrednosti
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Poglej Točka in Izrek o simetrali kota
Izrek o tetivah
Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.
Poglej Točka in Izrek o tetivah
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Točka in Izrojenost (matematika)
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej Točka in Jacobijeva matrika in determinanta
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Točka in Jakost električnega polja
Jeff Cooper
Jeff Cooper (s polnim imenom John Dean Cooper), ameriški podpolkovnik, »oče« sodobnega strelstva, * 10. maj 1920, Los Angeles (ZDA), † 25. september 2006, Gunsite, Arizona (ZDA).
Poglej Točka in Jeff Cooper
Jesenišče
Definicija jesenišča (smer proti jesenišču je označena rdeče) Jeseníšče je ena izmed dveh točk na nebesni krogli v katerih se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Poglej Točka in Jesenišče
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Točka in Johann Bernoulli I.
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Točka in John Wallis
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej Točka in Joseph Liouville
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Poglej Točka in Južni tečaj
Kalid Ben Abdulmelik
Kalid Ben Abdulmelik al-Marvzi, arabski (perzijski ?) astronom, * okoli 890, † okoli 960.
Poglej Točka in Kalid Ben Abdulmelik
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Točka in Karl Weierstrass
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Točka in Kartezični koordinatni sistem
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Točka in Kartografija
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Poglej Točka in Kolinearnost
Konhoida
premice.Stalna točka ''O'' je označena rdeče, premica je prikazana s črno barvo, vsak par obarvanih krivulj je za dolžino ''d'' oddaljen od presečišča premice s premico, ki jo dela daljica skozi ''O'' makes. V primeru modre krivulje, je ''d'' večji kot je razdalja točke ''O'' od premice, zaradi tega se zgornja modra krivulja ukrivi nazaj preko same sebe.
Poglej Točka in Konhoida
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Poglej Točka in Konservativna sila
Konveksna množica
Konvéksna mnóžica je v geometriji množica točk, za katero velja, da pri poljubni izbiri točk X in Y iz te množice, daljica XY v celoti leži v tej množici.
Poglej Točka in Konveksna množica
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Točka in Koordinatno izhodišče
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Točka in Kotna hitrost
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Točka in Kotna ločljivost
Kozorogov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.
Poglej Točka in Kozorogov povratnik
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Točka in Krajevni vektor
Kravčukove matrike
Kravčukove matrike so v matematiki matrike, katerih elementi so vrednosti Kravčukovih polinomov v nenegativnih celih točkah.
Poglej Točka in Kravčukove matrike
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Točka in Kristal
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Točka in Kritična točka
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Točka in Krožni lok
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Točka in Krožnica
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Točka in Krog
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Točka in Krogla
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Točka in Kvadratno število
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Točka in Kvantna fluktuacija
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Točka in Kvazar
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Poglej Točka in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Lateralno razmišljanje
Lateralno razmišljanje pomeni razmišljanje od strani, torej izven ustaljene poti.
Poglej Točka in Lateralno razmišljanje
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Točka in Linearna enačba
Ločljivost mikroskopa
Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.
Poglej Točka in Ločljivost mikroskopa
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Poglej Točka in Logaritemski integral
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Točka in Lomni zakon
Louis Joel Mordell
Louis Joel Mordell, FRS, ameriško-britanski matematik, * 28. januar 1888, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 12. marec 1972, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Točka in Louis Joel Mordell
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Točka in Magnetno polje
Masno središče
Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.
Poglej Točka in Masno središče
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Točka in Matematična singularnost
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Točka in Matematični objekt
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej Točka in Matrika vrtenja
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Točka in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Točka in Maxwellov napetostni tenzor
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Poglej Točka in Metoda navadne iteracije
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Točka in Michel Hénon
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Točka in Mikroskop
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Poglej Točka in Mimobežnica
Mittenpunkt
Trikotnik ABC z mittenpunktom M (rdeče), središči stranic (Ma, Mb, Mc) in središči zunanjih krožnic (JA, JB, JC) Mittenpunkt (beseda izvira iz nemške besede Mittenpunkt, ki pomeni srednjo točko, ne zamenjujmo je z Mittelpunkt) je ena izmed znamenitih točk trikotnika.
Poglej Točka in Mittenpunkt
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Točka in Mnogokotnik
Multiplikativna kaskada
Multiplikatívna kaskáda je splošno ime za fraktalno/multifraktalno porazdelitev točk, ki je rezultat iterativnega in multiplikativnega naključnega procesa.
Poglej Točka in Multiplikativna kaskada
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Poglej Točka in Načelo povprečnosti
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Poglej Točka in Nadglavišče
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Točka in Nebesna mehanika
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Točka in Neevklidska geometrija
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Točka in Negibna točka
Newtonov izrek
Grafični prikaz Newtonovega izreka Newtonov izrèk je izrek iz ravninske geometrije in pravi, da razpolovišči diagonal in središče včrtane krožnice v štirikotniku ležijo na isti premici, pri čemer leži središče včrtane krožnice med razpoloviščema diagonal.
Poglej Točka in Newtonov izrek
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Točka in Nihalo
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Točka in Nikolaj Kuzanski
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Poglej Točka in Nikomed
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Poglej Točka in Nožiščna krivulja
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Točka in Oblika Zemlje
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Točka in Obzorje
Odpravljiva singularnost
Odpravljíva síngularnost (tudi ~ singulárnost) funkcije je v kompleksni analizi točka, kjer funkcija ni določena v smislu singularnosti, vendar lahko funkcijo v njej določimo brez vsakršnih težav.
Poglej Točka in Odpravljiva singularnost
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Točka in Odsončje
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Točka in Oglišče
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Točka in Oinopid
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Točka in Orbitalna perioda
Orientabilnost
Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.
Poglej Točka in Orientabilnost
Orodje
Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.
Poglej Točka in Orodje
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Točka in Ortodroma
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Točka in Os vrtenja
Osišče
Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Točka in Osišče
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Točka in Oskulacijski tir
Panografija
Panografíja je tehnika fotografiranja z uporabo računalnika, ki uporablja programska orodja z matematičnimi algoritmi za prikaz različnih vrst kartografskih projekcij.
Poglej Točka in Panografija
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Točka in Parabola
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Točka in Paul Erdős
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Točka in Pellova enačba
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Točka in Pi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Točka in Pierre de Fermat
Piksel
Primer slike z močno povečanim delom na desni, kjer so vidni posamezni piksli, prikazani kot kvadratki Píksel (tudi slikóvna píka, slikóvna tóčka) je v računalništvu okrajšava za izraz »picture element« ali slikovni element.
Poglej Točka in Piksel
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Točka in Planckov zakon
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Točka in Planckova konstanta
Podnožišče
obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.
Poglej Točka in Podnožišče
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Točka in Poissonova enačba
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Točka in Poissonova pega
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Točka in Polarni koordinatni sistem
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Poglej Točka in Polje (fizika)
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Poglej Točka in Pomladišče
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Točka in Prapok
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Točka in Pravilni politop
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Točka in Prazna množica
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Točka in Prelaz
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Točka in Premica
Premonosna ploskev
Enodelni hiperboloid je dvojno premonosna ploskev: lahko nastane s pomočjo dveh družin ravnih črt. Premonosna ploskev je ploskev na kateri lahko v vsaki točki ploskve potegnemo premico, ki v celoti leži na ploskvi.
Poglej Točka in Premonosna ploskev
Pritisnjena krivulja
Krivulja ''C'' vsebuje točko ''P'', kjer je polmer ukrivljenosti enak ''r''. V točki ''P'' se tangentna premica in pritisnjeni krog dotikata krivulje ''C''. Pritisnjena krivulja je v matematiki razširitev pojma tangente.
Poglej Točka in Pritisnjena krivulja
Pritisnjena krožnica
Pritisnjena krožnica. Pritisnjena krožnica (tudi oskulacijska krožnica) je v diferencialni geometriji krivulj gladka ravninska krivulja, ki je v dani točki p \, na krivulji definirana kot krožnica, ki gre skozi p \, in še skozi dodatno točko, ki je infinitezimalno blizu.
Poglej Točka in Pritisnjena krožnica
Problem najbližjega para točk
Najbližji par točk označen z rdečo barvo Problem najbližjega para točk je znan problem iz računalniške geometrije, pri katerem imamo podano množico točk, naša naloga pa je poiskati tisti dve točki, ki sta si najbližji.
Poglej Točka in Problem najbližjega para točk
Programi za dinamično geometrijo
Programi za dinamično geometrijo so računalniški programi, ki omogočajo uporabniku konstrukcije geometrijskih objektov ter interaktivno manipulacijo le-teh.
Poglej Točka in Programi za dinamično geometrijo
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Točka in Projektivna geometrija
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Točka in Projektivna ravnina
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Poglej Točka in Projektivni prostor
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Poglej Točka in Prostorski kot
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Točka in Ptolemajev izrek
Računalniška geometrija
Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.
Poglej Točka in Računalniška geometrija
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Poglej Točka in Racionalna funkcija
Radiant (astronomija)
Meteorski roj in njegov radiant (označen z O) Radiant je v astronomiji točka na nebu iz katere navidezno izvirajo meteorji določenega meteorskega roja.
Poglej Točka in Radiant (astronomija)
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Poglej Točka in Rakov povratnik
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Poglej Točka in Ravnilo in šestilo
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Točka in Ravnina
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Točka in Razdalja
Razlika potencialov
Razlíka potenciálov je izraz, ki lahko pomeni.
Poglej Točka in Razlika potencialov
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Točka in Realno število
Referenčna ravnina
Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.
Poglej Točka in Referenčna ravnina
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Točka in Rektascenzija
Renormalizacijska grupa
Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.
Poglej Točka in Renormalizacijska grupa
Reynoldsovo število
Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.
Poglej Točka in Reynoldsovo število
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Poglej Točka in Riemannova funkcija ksi
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Točka in Riemannova funkcija zeta
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Točka in Riemannova ploskev
Rimski koledar
Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.
Poglej Točka in Rimski koledar
Risalnik
Risalnik Risalnik je vrsta tiskalnika.
Poglej Točka in Risalnik
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Točka in Ruđer Josip Bošković
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Točka in Rutherfordovo sipanje
Samoorganizirajoče karte
SOM je kratica za Self-Organizing Maps, kar pomeni samoorganizirajoče karte.
Poglej Točka in Samoorganizirajoče karte
Schröderjevo število
Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.
Poglej Točka in Schröderjevo število
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Točka in Schwarzschildov polmer
Sedlasta točka
Sedlasta točka oziroma sedlo je v matematiki točka na ploskvi ali na grafu funkcije, kjer je nagib tangente enak nič, vendar točka ni ekstrem funkcije.
Poglej Točka in Sedlasta točka
Sever (razločitev)
Sever lahko pomeni.
Poglej Točka in Sever (razločitev)
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Točka in Severni tečaj
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Točka in Seznam astronomskih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Točka in Seznam matematičnih vsebin
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Točka in Sfera
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Točka in Sferna geometrija
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Točka in Sferni koordinatni sistem
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Točka in Siméon-Denis Poisson
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Poglej Točka in Simetrala
Simpleks
Simpleks ali n-simpleks je v geometriji ''n''-razsežni analogon trikotnika.
Poglej Točka in Simpleks
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Točka in Sinusni izrek
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Točka in Skalarni produkt
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Točka in Skladnost (geometrija)
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Poglej Točka in Smaleov paradoks
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Točka in Sončev obrat
Sovršna kota
Premici, ki se sekata, določata dva para sovršnih kotov Sovŕšna kóta sta v geometriji kota, ki imata skupni vrh, za krake pa imata nasprotno usmerjene dopolnilne poltrake.
Poglej Točka in Sovršna kota
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Poglej Točka in Spirala
Sporos
Sporos, starogrški matematik in astronom, * okoli 240, verjetno Nikeja, † okoli 300.
Poglej Točka in Sporos
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Točka in Središčni razteg
Stephen Smale
Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.
Poglej Točka in Stephen Smale
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Točka in Taksonomija
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Poglej Točka in Talesov izrek
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Točka in Tangenta
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Poglej Točka in Tangentni štirikotnik
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Poglej Točka in Težišče
Teme (razločitev)
Tême je lahko.
Poglej Točka in Teme (razločitev)
Temeljni mnogokotnik
Temeljni mnogokotnik (tudi fundamentalni poligon) je v matematiki oziroma geometrijski topologiji zaprt mnogokotnik, ki ga sestavlja parno število usmerjenih stranic tako, da lahko paroma določimo posamezne stranice.
Poglej Točka in Temeljni mnogokotnik
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Točka in Tenzor
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Poglej Točka in Tenzorsko polje
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Točka in Teorija števil
Tetiva (matematika)
Tetiva v krogu Tetíva v geometriji je zveznica dveh točk krivulje, posebno pri krožnici.
Poglej Točka in Tetiva (matematika)
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Točka in Timoharis
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Točka in Točkasto telo
Točkovna grupa
Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.
Poglej Točka in Točkovna grupa
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Točka in Togi premik
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Točka in Togo telo
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Točka in Topografija
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Poglej Točka in Triangulacija
Triangulacijska točka
Triangulacijska točka na vrhu Gorc na Poljskem Triangulacíjska tóčka je triangulacijsko izmerjena točka s točno določenimi koordinatami in nadmorsko višino.
Poglej Točka in Triangulacijska točka
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Točka in Trigonometrična funkcija
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Točka in Trikotnik
Trilinearni koordinatni sistem
Trilinearni koordinatni sistem opisuje lege točk glede na dani trikotnik.
Poglej Točka in Trilinearni koordinatni sistem
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Točka in Trojna točka
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Točka in Tropsko leto
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Točka in Tuje število
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Točka in Ubežna hitrost
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Točka in Umetnostna zgodovina
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Točka in Valovna dolžina
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Točka in Valovno čelo
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Točka in Variacijski račun
Vektorska grafika
Zgled kaže učinek vektorske grafike: (a) izvirna vektorska slika; (b) slika 8x povečana kot vektorska slika; (c) slika 8x povečana kot rastrska slika. Rastrska slika pri povečevanju močno izgubi kakovost, medtem ko se lahko vektorska slika povečuje brez izgube kakovosti. Véktorska gráfika je v računalniški grafiki način predstavitve slik.
Poglej Točka in Vektorska grafika
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Točka in Veliki Atraktor
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Točka in Veliki krog
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Točka in Venera
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Poglej Točka in Višina trikotnika
Vijačnica
Vijačnica (cos ''t'', sin ''t'', ''t'') od ''t''.
Poglej Točka in Vijačnica
Vpadna pravokotnica
Vpádna pravokótnica je premica, ki prebada mejo sredstev v točki, v kateri nanjo vpada vpadni žarek in je pravokotna na mejo sredstev.
Poglej Točka in Vpadna pravokotnica
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Točka in Vrtenje
Vrtinčnica
Vrtinčnica je v hidrodinamiki črta, ki spaja smeri rotorja hitrosti (rotv).
Poglej Točka in Vrtinčnica
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Točka in Vzporednost
Zakon o ohranitvi naboja
Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.
Poglej Točka in Zakon o ohranitvi naboja
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Točka in Zemeljski čas
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Točka in Zemljin polmer
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Poglej Točka in Zipfov zakon
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Točka in Zlati rez
Znamenite točke trikotnika
Znamenita točka trikotnika (tudi posebna ali značilna točka trikotnika ali središče trikotnika) je točka v ravnini, kjer se sekajo posebne premice ali tudi krožnice.
Poglej Točka in Znamenite točke trikotnika
Zorni kot
Zórni kót je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega telesa.
Poglej Točka in Zorni kot
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Točka in Zrcaljenje
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Točka in Zvezda
Zveznica
Zvéznica je v geometriji daljica ali krivulja, ki povezuje dve točki.
Poglej Točka in Zveznica
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Poglej Točka in 1 + 1 + 1 + 1 + ···
, Dinamični biljard, Dinamični sistem, Dirichletova funkcija eta, Dolžina loka, Dolin, Dualna krivulja, Dvojna točka, Dvorazmerje, E (matematična konstanta), Eksponentni integral, Ekvatorialni obroč, Električni dipol, Električno polje, Elipsa, Enakostranični trikotnik, Enotska sfera, Epicikloida, Erlangenski program, Eulerjeva enačba, Eulerjeva premica, Eulerjevi koti, Evolventa, Fazna razlika, Felix Christian Klein, Feynmanov diagram, Fokus (razločitev), Foucaultovo nihalo, Funkcija digama, Funkcijska enačba, Galaksija, Gaspard-Gustave Coriolis, Gaussov problem o krogu, Gaussova ukrivljenost, Gérard Desargues, GeaBios, Geodetka, Geodezija, Geografski informacijski sistem, Geografski koordinatni sistem, Geometrično središče Slovenije, Geometrijska optika, Geometrijski lik, Geometrijsko mesto točk, Georg Ferdinand Cantor, Gino Fano, Giuseppe Piazzi, Gliseta, Go, Gola singularnost, Gorišče, Gorišče (optika), Gorišče (razločitev), Gostota toplotnega toka, Graf raztrosa, Gravitacijsko polje, HACCP, Harlow Shapley, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Heawoodov graf, Helikoid, Heliocentrični model, Hermann Weyl, Hidrostatika, Hiparh, Hiperbola, Hodograf, Hokej na ledu, Homeomorfizem, Homogene koordinate, Hurwitzeva funkcija zeta, Interpolacija, Izentropa, Izočrte, Izobara, Izoterma, Izrek o povprečni vrednosti, Izrek o simetrali kota, Izrek o tetivah, Izrojenost (matematika), Jacobijeva matrika in determinanta, Jakost električnega polja, Jeff Cooper, Jesenišče, Johann Bernoulli I., John Wallis, Joseph Liouville, Južni tečaj, Kalid Ben Abdulmelik, Karl Weierstrass, Kartezični koordinatni sistem, Kartografija, Kolinearnost, Konhoida, Konservativna sila, Konveksna množica, Koordinatno izhodišče, Kotna hitrost, Kotna ločljivost, Kozorogov povratnik, Krajevni vektor, Kravčukove matrike, Kristal, Kritična točka, Krožni lok, Krožnica, Krog, Krogla, Kvadratno število, Kvantna fluktuacija, Kvazar, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lateralno razmišljanje, Linearna enačba, Ločljivost mikroskopa, Logaritemski integral, Lomni zakon, Louis Joel Mordell, Magnetno polje, Masno središče, Matematična singularnost, Matematični objekt, Matrika vrtenja, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Maxwellov napetostni tenzor, Metoda navadne iteracije, Michel Hénon, Mikroskop, Mimobežnica, Mittenpunkt, Mnogokotnik, Multiplikativna kaskada, Načelo povprečnosti, Nadglavišče, Nebesna mehanika, Neevklidska geometrija, Negibna točka, Newtonov izrek, Nihalo, Nikolaj Kuzanski, Nikomed, Nožiščna krivulja, Oblika Zemlje, Obzorje, Odpravljiva singularnost, Odsončje, Oglišče, Oinopid, Orbitalna perioda, Orientabilnost, Orodje, Ortodroma, Os vrtenja, Osišče, Oskulacijski tir, Panografija, Parabola, Paul Erdős, Pellova enačba, Pi, Pierre de Fermat, Piksel, Planckov zakon, Planckova konstanta, Podnožišče, Poissonova enačba, Poissonova pega, Polarni koordinatni sistem, Polje (fizika), Pomladišče, Prapok, Pravilni politop, Prazna množica, Prelaz, Premica, Premonosna ploskev, Pritisnjena krivulja, Pritisnjena krožnica, Problem najbližjega para točk, Programi za dinamično geometrijo, Projektivna geometrija, Projektivna ravnina, Projektivni prostor, Prostorski kot, Ptolemajev izrek, Računalniška geometrija, Racionalna funkcija, Radiant (astronomija), Rakov povratnik, Ravnilo in šestilo, Ravnina, Razdalja, Razlika potencialov, Realno število, Referenčna ravnina, Rektascenzija, Renormalizacijska grupa, Reynoldsovo število, Riemannova funkcija ksi, Riemannova funkcija zeta, Riemannova ploskev, Rimski koledar, Risalnik, Ruđer Josip Bošković, Rutherfordovo sipanje, Samoorganizirajoče karte, Schröderjevo število, Schwarzschildov polmer, Sedlasta točka, Sever (razločitev), Severni tečaj, Seznam astronomskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Sfera, Sferna geometrija, Sferni koordinatni sistem, Siméon-Denis Poisson, Simetrala, Simpleks, Sinusni izrek, Skalarni produkt, Skladnost (geometrija), Smaleov paradoks, Sončev obrat, Sovršna kota, Spirala, Sporos, Središčni razteg, Stephen Smale, Taksonomija, Talesov izrek, Tangenta, Tangentni štirikotnik, Težišče, Teme (razločitev), Temeljni mnogokotnik, Tenzor, Tenzorsko polje, Teorija števil, Tetiva (matematika), Timoharis, Točkasto telo, Točkovna grupa, Togi premik, Togo telo, Topografija, Triangulacija, Triangulacijska točka, Trigonometrična funkcija, Trikotnik, Trilinearni koordinatni sistem, Trojna točka, Tropsko leto, Tuje število, Ubežna hitrost, Umetnostna zgodovina, Valovna dolžina, Valovno čelo, Variacijski račun, Vektorska grafika, Veliki Atraktor, Veliki krog, Venera, Višina trikotnika, Vijačnica, Vpadna pravokotnica, Vrtenje, Vrtinčnica, Vzporednost, Zakon o ohranitvi naboja, Zemeljski čas, Zemljin polmer, Zipfov zakon, Zlati rez, Znamenite točke trikotnika, Zorni kot, Zrcaljenje, Zvezda, Zveznica, 1 + 1 + 1 + 1 + ···.