Kazalo
103 odnosi: Abelova nagrada, Aleksander Borisovič Givental, Aleksander Danilovič Aleksandrov, Algebrska geometrija, Arthur Moritz Schönflies, Atlas, Atlas (topologija), August Ferdinand Möbius, Avtomorfizem, Črvina, Boyjeva ploskev, Cahit Arf, Cantorjeva množica, Cauchy–Schwarzova neenakost, Charles William Misner, Daljica, Dekaeder, Diracov zapis, Diskretna matematika, Dušan Repovš (matematik), Egbert van Kampen, Emmy Noether, Eneaeder, Felix Christian Klein, Felix Hausdorff, Feynmanov diagram, Geografski informacijski sistem, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, Grigorij Jakovljevič Perelman, Hermann Weyl, Hi, Hilbertovi problemi, Homeomorfizem, Invarianta (matematika), ISO/OSI referenčni model, Ivan Georgijevič Petrovski, James Waddell Alexander II., Janez Rakovec, Jean-Pierre Serre, Jože Vrabec, John von Neumann, Karakteristična funkcija, Karol Borsuk, Kazimierz Kuratowski, Kleinova steklenica, Kolobar, Kombinatorika, Kontinuum (razločitev), Krog, ... Razširi indeks (53 več) »
Abelova nagrada
Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.
Poglej Topologija in Abelova nagrada
Aleksander Borisovič Givental
Aleksander Borisovič Givental ali Alexander Givental, rusko-ameriški matematik, * 27. april 1958, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Topologija in Aleksander Borisovič Givental
Aleksander Danilovič Aleksandrov
Aleksander Danilovič Aleksandrov, ruski matematik, fizik, filozof in alpinist, * 4. avgust 1912, Volin, Rjazanska gubernija, (Ruski imperij) (sedaj Rusija), † 27. julij 1999, Moskva, Rusija.
Poglej Topologija in Aleksander Danilovič Aleksandrov
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Topologija in Algebrska geometrija
Arthur Moritz Schönflies
Arthur Moritz Schönflies (tudi Schoenflies), nemški matematik, * 17. april 1853, Landsberg na Varti (danes Gorzów Wielkopolski, Poljska), † 27. maj 1928, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Topologija in Arthur Moritz Schönflies
Atlas
Atlas je lahko.
Poglej Topologija in Atlas
Atlas (topologija)
Átlas v topologiji opisuje mnogoterost.
Poglej Topologija in Atlas (topologija)
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Topologija in August Ferdinand Möbius
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Topologija in Avtomorfizem
Črvina
Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.
Poglej Topologija in Črvina
Boyjeva ploskev
Animacija Boyjeve ploskve Boyjeva ploskev je imerzija (potopitev, ugreznjenje) realne projektivne ravnine v trirazsežni prostor.
Poglej Topologija in Boyjeva ploskev
Cahit Arf
Cahit Arf, turški matematik * 11. oktober 1910, † 26. december 1997.
Poglej Topologija in Cahit Arf
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Poglej Topologija in Cantorjeva množica
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Poglej Topologija in Cauchy–Schwarzova neenakost
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Poglej Topologija in Charles William Misner
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Topologija in Daljica
Dekaeder
Eden od dekaedrov Dekaeder je polieder z desetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Topologija in Dekaeder
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Poglej Topologija in Diracov zapis
Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.
Poglej Topologija in Diskretna matematika
Dušan Repovš (matematik)
Dušan D. Repovš, slovenski matematik, * 30. november 1954, Ljubljana.
Poglej Topologija in Dušan Repovš (matematik)
Egbert van Kampen
Egbert Rudolf van Kampen, nizozemski matematik, * 28. maj 1908, Berchem, Belgija, † 11. februar 1942, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Topologija in Egbert van Kampen
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Poglej Topologija in Emmy Noether
Eneaeder
Trirazsežni asociaeder (Stasheffov politop, imenuje se po Jamesu Dillonu Stacheffu) je zgled enneahedra Eneaeder (tudi nonaeder) je polieder z devetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Topologija in Eneaeder
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Topologija in Felix Christian Klein
Felix Hausdorff
Felix Hausdorff, nemški matematik, * 8. november 1868, Breslau, Nemčija, danes Wroclaw, Poljska, † 26. januar 1942, Bonn.
Poglej Topologija in Felix Hausdorff
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Topologija in Feynmanov diagram
Geografski informacijski sistem
Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.
Poglej Topologija in Geografski informacijski sistem
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Topologija in Geometrija
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Topologija in Georg Ferdinand Cantor
Grigorij Jakovljevič Perelman
Grigorij »Griša« Jakovljevič Perelman, ruski matematik, * 13. junij 1966, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Topologija in Grigorij Jakovljevič Perelman
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Topologija in Hermann Weyl
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Topologija in Hi
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Poglej Topologija in Hilbertovi problemi
Homeomorfizem
Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.
Poglej Topologija in Homeomorfizem
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Topologija in Invarianta (matematika)
ISO/OSI referenčni model
Primerjava OSI in TCP/IP modela. ISO/OSI referenčni model predstavljaja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak sloj opravlja določeno atomarno nalogo.
Poglej Topologija in ISO/OSI referenčni model
Ivan Georgijevič Petrovski
Ivan Georgijevič Petrovski, ruski matematik, * 18. januar (5. januar, ruski koledar), 1901, Sevsk, Orlovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Brjanska oblast, Rusija), † 15. januar 1973, Moskva.
Poglej Topologija in Ivan Georgijevič Petrovski
James Waddell Alexander II.
James Waddell Alexander II., ameriški matematik, * 19. september 1888, Sea Bright, New Jersey, ZDA, † 23. september 1971, Princeton, New Jersey.
Poglej Topologija in James Waddell Alexander II.
Janez Rakovec
Janez Rakovec, slovenski matematik (topolog) * 22. april 1949, Ljubljana, † 19. oktober 2008, Ljubljana.
Poglej Topologija in Janez Rakovec
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Poglej Topologija in Jean-Pierre Serre
Jože Vrabec
Jože Vrabec, slovenski matematik, * 21. oktober 1940, Ljubljana.
Poglej Topologija in Jože Vrabec
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Poglej Topologija in John von Neumann
Karakteristična funkcija
Karakterístična fúnkcija (redkeje tudi značílna fúnkcija) se lahko v matematiki nanaša na več različnih konceptov.
Poglej Topologija in Karakteristična funkcija
Karol Borsuk
Karol Borsuk, poljski matematik, * 8. maj 1905, Varšava, Privislinski kraj, Ruski imperij (sedaj Poljska), † 24. januar 1982, Varšava, Ljudska republika Poljska (sedaj Poljska).
Poglej Topologija in Karol Borsuk
Kazimierz Kuratowski
Kazimierz Kuratowski, poljski matematik, * 2. februar 1896, Varšava, Poljska, † 18. junij 1980, Varšava.
Poglej Topologija in Kazimierz Kuratowski
Kleinova steklenica
Dvorazsežni prikaz Kleinove steklenice v trirazsežnem prostoru. Kleinova steklenica (tudi Kleinova ploskev) je neorientabilna površina (dvorazsežna mnogoterost).
Poglej Topologija in Kleinova steklenica
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Topologija in Kolobar
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Topologija in Kombinatorika
Kontinuum (razločitev)
Kontinuum je lahko.
Poglej Topologija in Kontinuum (razločitev)
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Topologija in Krog
Krogla (razločitev)
Krogla ima več pomenov.
Poglej Topologija in Krogla (razločitev)
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Topologija in Kubooktaeder
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Topologija in Kvantna teorija polja
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Topologija in Leonhard Euler
Leopold Vietoris
Leopold Vietoris, avstrijski matematik, * 4. junij 1891, Radgona, Avstro-Ogrska, † 9. april 2002, Innsbruck, Avstrija.
Poglej Topologija in Leopold Vietoris
Lev Semjonovič Pontrjagin
Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.
Poglej Topologija in Lev Semjonovič Pontrjagin
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Topologija in Liejeva grupa
Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.
Poglej Topologija in Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Marie Ennemond Camille Jordan
Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.
Poglej Topologija in Marie Ennemond Camille Jordan
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Topologija in Matematična fizika
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Topologija in Matematični objekt
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Topologija in Matematika
Möbiusov trak
Möbiusov trak Möbiusov trák (oziroma Möbiusova ploskev) je v topologiji (prva odkrita) enostranska in neorientabilna ploskev z robom.
Poglej Topologija in Möbiusov trak
Mengerjeva spužva
Méngerjeva spúžva je v matematiki vrsta fraktalne krivulje.
Poglej Topologija in Mengerjeva spužva
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Topologija in Mera (matematika)
Neda Bokan
Neda Bokan, srbska matematičarka, * 3. februar 1947, Zemun, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Topologija in Neda Bokan
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.
Poglej Topologija in Oblika Vesolja
Okolica (matematika)
Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.
Poglej Topologija in Okolica (matematika)
Pavel Sergejevič Aleksandrov
Pavel Sergejevič Aleksandrov, ruski matematik, * 7. maj 1896, Bogorodsk, Ruski imperij (sedaj Noginsk, Rusija), † 16. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Topologija in Pavel Sergejevič Aleksandrov
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Topologija in Platonsko telo
Polje
Polje je lahko.
Poglej Topologija in Polje
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Topologija in Praštevilo
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Topologija in Pravilni polieder
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Topologija in Premica
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Topologija in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Topologija in Prisekani kubooktaeder
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Poglej Topologija in Projektivni prostor
Računalniško omrežje
Računalniško omrežje je vrsta telekomunikacijskega omrežja med vozlišči za obdelavo podatkov z namenom izmenjave podatkov.
Poglej Topologija in Računalniško omrežje
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Topologija in Riemannova ploskev
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Topologija in Riemannova sfera
Rod (matematika)
Rod je v matematiki pojem, ki ima več podobnih pomenov.
Poglej Topologija in Rod (matematika)
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Topologija in Rombiikozidodekaeder
Samoorganizirajoče karte
SOM je kratica za Self-Organizing Maps, kar pomeni samoorganizirajoče karte.
Poglej Topologija in Samoorganizirajoče karte
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Topologija in Seznam akademskih disciplin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Topologija in Seznam matematičnih vsebin
Sibe Mardešić
Sibe Mardešić, hrvaški matematik, pedagog in akademik, * 20. junij 1927, † 18. junij 2016.
Poglej Topologija in Sibe Mardešić
Skakačev obhod
Odprt skakačev obhod Zaključen obhod Animirana rešitev Skakačev graf prikazuje vse možne poti za skakačev obhod na standardni šahovnici 8×8. Števila v vsaki točki kažejo število možnih potez iz te točke. Skakačev obhod je matematični problem s skakačem na standardni šahovnici (8×8).
Poglej Topologija in Skakačev obhod
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Poglej Topologija in Smaleov paradoks
Solomon Lefschetz
Solomon Lefschetz, ameriški matematik ruskega rodu, * 3. september 1884, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 5. oktober 1972, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Topologija in Solomon Lefschetz
Stanislaw Marcin Ulam
Stanisław Marcin Ulam, poljsko-ameriški matematik, * 13. april 1909, Lvov, Poljska, (tedaj Lemberg), sedaj Ukrajina, † 13. maj 1984, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Topologija in Stanislaw Marcin Ulam
Stopnja (matematika)
Stopnja ima v matematiki različne pomene.
Poglej Topologija in Stopnja (matematika)
Teoretična kemija
Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.
Poglej Topologija in Teoretična kemija
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Topologija in Teorija grafov
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Poglej Topologija in Teorija kaosa
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Topologija in Teorija kategorij
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Topologija in Teorija množic
Topologija (razločitev)
Topologija lahko pomeni.
Poglej Topologija in Topologija (razločitev)
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Topologija in Torus
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Topologija in Vektorski prostor
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Topologija in Vesolje
Vladimir Igorjevič Arnold
Vladimir Igorjevič Arnold, ruski matematik, * 12. junij 1937, Odesa, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 3. junij 2010, Pariz, Francija.
Poglej Topologija in Vladimir Igorjevič Arnold
Wacław Franciszek Sierpiński
Wacław Franciszek Sierpiński, poljski matematik, * 14. marec 1882, Varšava, Poljska, † 21. oktober 1969, Varšava.
Poglej Topologija in Wacław Franciszek Sierpiński
Wolfgang Rindler
Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.
Poglej Topologija in Wolfgang Rindler