Kazalo
73 odnosi: Absolutni posluh, Akord, Akordi z alteriranimi toni, Aleksander Nikolajevič Skrjabin, Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha, Čardaš, Čista kvarta, Čista kvinta, B, Baročna glasba, Dies irae, Divertimento v B (Mozart), Etuda, Etuda št. 4 (Ligeti), Etuda št. 9 (Ligeti), Faustova simfonija (Liszt), François Couperin, Franz Schubert, Glasbeni ekspresionizem, Glasbeni impresionizem, Glasbeni klasicizem, Glasbeni neoklasicizem, Hans Leo Hassler, Harmonija, Jean-Philippe Rameau, Johann Baptist Vanhal, Kadenca, Köchel-Verzeichnis, Klasična glasba, Klavirska sonata št. 2 (Rahmaninov), Koncert v F (Gershwin), Koncert za fagot in orkester (Mozart), Koncert za violončelo in orkester (Elgar), Konsonanca in disonanca, Luigi Boccherini, Mala septima, Maurice Ravel, Molova lestvica, Paul Hindemith, Petruškin akord, Pikardijska terca, Polton, Postrvi, Primož Ramovš, Richard Wagner, Romantična glasba, Sen kresne noči (Mendelssohn), Seznam glasbenih del Claudea Debussyja, Simfonija št. 27 (Haydn), Simfonija št. 35 (Mozart), ... Razširi indeks (23 več) »
Absolutni posluh
Absolútni poslúh je zmožnost ugotavljati višino tonov brez pripomočkov.
Poglej Tonaliteta in Absolutni posluh
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Tonaliteta in Akord
Akordi z alteriranimi toni
Akord z alteriranimi toni Akordi z alteriranimi toni so štiri- ali več-tonski akordi, sestavljeni iz durovega (molovega) trizvoka in dodanega osnovnega tona v oktavni podvojitvi, ki ga zvišamo za interval zv1.
Poglej Tonaliteta in Akordi z alteriranimi toni
Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Aleksander Nikolajevič Skrjabin, ruski skladatelj, filozof in pianist, * 6. januar 1872 (25. december 1871, ruski koledar), Moskva, Rusija, † 27. april 1915, Moskva.
Poglej Tonaliteta in Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha
Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1947 je teolog in muzikolog Friedrich Smend izdal študijo, ki je navajala, da je Bach pogosto uporabljal naravni red številčne abecede (A.
Poglej Tonaliteta in Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha
Čardaš
Vojvodini, Skorenovac Čardaš je najbolj znan madžarski ples.
Poglej Tonaliteta in Čardaš
Čista kvarta
Čista kvarta, ki jo je Pitagora poimenoval tudi diatesaron, okrajšana s č4, je eden izmed dveh konvencionalno uporabljanih glasbenih intervalov, ki obsega štiri stopnje diatonične lestvice, drugi je zvečana kvarta, katere obseg je za en kromatični polton večji.
Poglej Tonaliteta in Čista kvarta
Čista kvinta
Čista kvinta, tudi diapente je interval, ki poleg prime in oktave velja za najbolj konsonantnega.
Poglej Tonaliteta in Čista kvinta
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Tonaliteta in B
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Tonaliteta in Baročna glasba
Dies irae
Dies irae (dan jeze ali sodni dan) je sekvenca v maši zadušnici (missa pro defunctis ali requiem), ki jo spremlja gregorijanski napev.
Poglej Tonaliteta in Dies irae
Divertimento v B (Mozart)
Divertimento v B duru KV 137 je drugi od treh Mozartovih divertimentov za godalni orkester (ali godalni kvartet), ki so nastali v začetku leta 1772.
Poglej Tonaliteta in Divertimento v B (Mozart)
Etuda
Etuda (po francoskem izrazu étude, vaja, študija - izgovorjava v slovenščini: »etída«) je kratka skladba z didaktičnim poslanstvom izboljšati tehnično izvajalsko spretnost na solističnem instrumentu.
Poglej Tonaliteta in Etuda
Etuda št. 4 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Tonaliteta in Etuda št. 4 (Ligeti)
Etuda št. 9 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Tonaliteta in Etuda št. 9 (Ligeti)
Faustova simfonija (Liszt)
Franz Liszt: simfonija »Faust«.
Poglej Tonaliteta in Faustova simfonija (Liszt)
François Couperin
François Couperin, francoski baročni skladatelj, čembalist in organist, * 10. november 1668, Pariz, † 12. september 1733, Pariz.
Poglej Tonaliteta in François Couperin
Franz Schubert
Franz Peter Schubert, avstrijski skladatelj, * 31. januar 1797, Dunaj, Avstrija, † 19. november 1828, Dunaj.
Poglej Tonaliteta in Franz Schubert
Glasbeni ekspresionizem
GEX je kompozicijski stil v glasbi, nastal v prvem desetletju 20. stoletja.
Poglej Tonaliteta in Glasbeni ekspresionizem
Glasbeni impresionizem
Impresionizem je kompozicijski stil v glasbi, nastal ob prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Poglej Tonaliteta in Glasbeni impresionizem
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Tonaliteta in Glasbeni klasicizem
Glasbeni neoklasicizem
Neoklasicizem je kompozicijski stil v glasbi 20. stoletja.
Poglej Tonaliteta in Glasbeni neoklasicizem
Hans Leo Hassler
Hans Leo Hassler, nemški skladatelj in organist, * 26. oktober 1564, Nürnberg, † 8. junij 1612, Frankfurt na Majni.
Poglej Tonaliteta in Hans Leo Hassler
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Tonaliteta in Harmonija
Jean-Philippe Rameau
Jean-Philippe Rameau, francoski skladatelj, * 25. september 1683, Dijon, Francija, † 12. september 1764, Pariz.
Poglej Tonaliteta in Jean-Philippe Rameau
Johann Baptist Vanhal
Johann Baptist Vanhal, češko: Jan Křtitel Vaňhal, češki skladatelj, * 12. maj 1739 Nechanice, † 20. avgust 1813, Dunaj.
Poglej Tonaliteta in Johann Baptist Vanhal
Kadenca
Kadenca (lat. cadere - pasti) zaznamuje zvezo akordov, ki zaključijo glasbene misli - melodije.
Poglej Tonaliteta in Kadenca
Köchel-Verzeichnis
Köchel - Verzeichnis je popolni kronološki katalog kompozicij Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je zasnoval Ludwig von Köchel.
Poglej Tonaliteta in Köchel-Verzeichnis
Klasična glasba
Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa slogovna obdobja od renesanse dalje.
Poglej Tonaliteta in Klasična glasba
Klavirska sonata št. 2 (Rahmaninov)
Sergej Rahmaninov: Sonata za klavir št.
Poglej Tonaliteta in Klavirska sonata št. 2 (Rahmaninov)
Koncert v F (Gershwin)
George Gershwin: Koncert v F-duru (klavirski koncert).
Poglej Tonaliteta in Koncert v F (Gershwin)
Koncert za fagot in orkester (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za fagot in orkester, B dur, KV 191 Mozart je koncert za fagot in orkester KV 191 dokončal 4. junija 1774.
Poglej Tonaliteta in Koncert za fagot in orkester (Mozart)
Koncert za violončelo in orkester (Elgar)
Koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 85 je zadnje delo angleškega skladatelja Edwarda Elgarja (1857–1934).
Poglej Tonaliteta in Koncert za violončelo in orkester (Elgar)
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Tonaliteta in Konsonanca in disonanca
Luigi Boccherini
Luigi Boccherini, italijanski skladatelj in violončelist, * 19. februar 1743, Lucca, † 28. maj 1805, Boccherini je skladatelj klasicističnega obdobja, najbolj pa je poznan po menuetu iz enega njegovih godalnih kvartetov in po koncertu za violončelo in orkester v B duru (G 482).
Poglej Tonaliteta in Luigi Boccherini
Mala septima
Mala septima je manjša izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata sedem diatoničnih stopenj.
Poglej Tonaliteta in Mala septima
Maurice Ravel
M. Ravel. ''Pavana za umrlo infantinjo'' (1902). Izvajalka: Thérèse Dussaut. M. Ravel. ''Sonatina za klavir'' (1905). 1. stavek Joseph-Maurice Ravel, francoski skladatelj, * 7. marec 1875, Ciboure, departma Pyrénées-Atlantiques, † 28.
Poglej Tonaliteta in Maurice Ravel
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Tonaliteta in Molova lestvica
Paul Hindemith
Paul Hindemith, nemški skladatelj, glasbeni teoretik in violist, * 16. november 1895, Hanau blizu Frankfurta ob Majni, † 28. december 1963, Frankfurt ob Majni.
Poglej Tonaliteta in Paul Hindemith
Petruškin akord
Ena izmed različic Petruškinega akorda Petruškin akord je bikord, ki ga je Igor Stravinski uporabljal v istoimenskem baletu (Petruška) in z njim predstavljal lutko.
Poglej Tonaliteta in Petruškin akord
Pikardijska terca
Pikardijska terca je velika terca (v3) v zadnjem trizvoku molovske skladbe, ki določa, da se skladba, napisana v molovi tonaliteti končuje z durovim akordom.
Poglej Tonaliteta in Pikardijska terca
Polton
Polton, tudi mala sekunda ali kromatična lestvica, v glasbenem izrazoslovju predstavlja interval.
Poglej Tonaliteta in Polton
Postrvi
Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina rib, ki spada med žarkoplavutarice.
Poglej Tonaliteta in Postrvi
Primož Ramovš
Primož Ramovš, slovenski skladatelj, * 20. marec 1921, Ljubljana, † 10. januar 1999, Ljubljana.
Poglej Tonaliteta in Primož Ramovš
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Tonaliteta in Richard Wagner
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Tonaliteta in Romantična glasba
Sen kresne noči (Mendelssohn)
Sen kresne noči je naslov programske glasbe Felixa Mendellssohna.
Poglej Tonaliteta in Sen kresne noči (Mendelssohn)
Seznam glasbenih del Claudea Debussyja
Seznam kompozicij Claudea Debussyja, kronološko razvrščen po sistemu muzikologa Françoisa Lesurea (1977), ker Debussy ni uporabljal označb »opus«.
Poglej Tonaliteta in Seznam glasbenih del Claudea Debussyja
Simfonija št. 27 (Haydn)
Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 27 (Haydn)
Simfonija št. 35 (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 35 (Mozart)
Simfonija št. 39 (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 39 (Mozart)
Simfonija št. 4 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 4 (Beethoven)
Simfonija št. 4 (Mahler)
Gustav Mahler: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 4 (Mahler)
Simfonija št. 40 (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 40 (Mozart)
Simfonija št. 41 (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 41 (Mozart)
Simfonija št. 5 (Prokofjev)
Sergej Prokofjev: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 5 (Prokofjev)
Simfonija št. 7 (Šostakovič)
Dmitrij Šostakovič: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 7 (Šostakovič)
Simfonija št. 7 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 7 (Beethoven)
Simfonija št. 8 (Beethoven)
Ludwig van Beethoven: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 8 (Beethoven)
Simfonija št. 8 (Bruckner)
Anton Bruckner: Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 8 (Bruckner)
Simfonija št. 8 (Mahler)
Izvedba Simfonije št. 8 leta 2011 v Ljubljani ob 20-letnici samostojnosti Slovenije in 100-letnici skladateljeve smrti, dirigent Valerij Gergijev. Na odru je 1150 glasbenikov. Skladateljska hišica v Majrobniku ob Vrbskem jezeru, kjer je simfonija nastala Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 8 (Mahler)
Simfonija št. 85 (Haydn)
Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 85 (Haydn)
Simfonija št. 88 (Haydn)
Simfonija št.
Poglej Tonaliteta in Simfonija št. 88 (Haydn)
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Tonaliteta in Slovenska glasba
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Tonaliteta in Ton
Trobenta
Trobenta z dušilcem Ustnik Vincent Bach Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil.
Poglej Tonaliteta in Trobenta
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Tonaliteta in Variacije (glasba)
Violinski koncert (Čajkovski)
Čajkovski in Kotek (levo) Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega je eden najbolj priljubljenih violinskih koncertov v svetovnem merilu.
Poglej Tonaliteta in Violinski koncert (Čajkovski)
Violinski koncert (Beethoven)
Koncert za violino in orkester v D duru, op. 61 (1806) Ludwiga van Beethovna je komponiran v treh stavkih.
Poglej Tonaliteta in Violinski koncert (Beethoven)
Violinski koncert (Korngold)
Erich Wolfgang Korngold: Koncert za violino in orkester, D dur, op.
Poglej Tonaliteta in Violinski koncert (Korngold)
Violinski koncert (Mendelssohn)
Felix Mendelssohn - Bartholdy: Violinski koncert v e molu, op.
Poglej Tonaliteta in Violinski koncert (Mendelssohn)
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Tonaliteta in Voyager 1
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Tonaliteta in Zven
Prav tako znan kot Dur.