Kazalo
113 odnosi: Absolutni posluh, Aerofoni, Akord, Akordi z alteriranimi toni, Alikvotni toni, Alikvotno petje, Arnold Schönberg, As, Šmarna gora, Časovni pregled glasbenotehničnih izumov, Čelesta, Čembalo, Činele, Črnoglavi muhar, ÉS, B, BB, Bel canto, Boben, Bottleneck, Bradata sova, Bramorji, C, DES (razločitev), Diakritično znamenje, Diatonična harmonika, Domača mačka, Durova lestvica, E, Elektroakustična glasba, Etuda št. 9 (Ligeti), Flažolet, Florence Foster Jenkins, Frekvenca, G, Glasba, Glasbena estetika, Glasbene vilice, Glasnost zvoka, Godala, Gong, Gregorijanski koral, Grozd, H, Harfa, Harmonična vrsta, Harmonija, Harmonika, Indigo, Interval (glasba), ... Razširi indeks (63 več) »
Absolutni posluh
Absolútni poslúh je zmožnost ugotavljati višino tonov brez pripomočkov.
Poglej Ton in Absolutni posluh
Aerofoni
Aerofoni glasbeni instrumenti so skupina glasbil, ki je sestavljena iz cevi, v kateri zveni zračni steber.
Poglej Ton in Aerofoni
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Ton in Akord
Akordi z alteriranimi toni
Akord z alteriranimi toni Akordi z alteriranimi toni so štiri- ali več-tonski akordi, sestavljeni iz durovega (molovega) trizvoka in dodanega osnovnega tona v oktavni podvojitvi, ki ga zvišamo za interval zv1.
Poglej Ton in Akordi z alteriranimi toni
Alikvotni toni
Alikvotni toni (tudi sozveneči toni, sotoni, parcialni toni, višjeharmonski toni) so skoraj neslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu in skupaj z njim tvorijo zven, tonsko zlitino, ki je ključna za barvo osnovnega tona.
Poglej Ton in Alikvotni toni
Alikvotno petje
Alikvotno petje je tehnika petja, pri kateri se iz alikvotnega spektra glasu posamezni toni tako »prefiltrirajo«, da se slišijo kot posamezni toni.
Poglej Ton in Alikvotno petje
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Poglej Ton in Arnold Schönberg
As
As je lahko: Srčev as.
Poglej Ton in As
Šmarna gora
Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.
Poglej Ton in Šmarna gora
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov je pregled izumov, ki so tako ali drugače povezani z glasbo, od mehanskih do električnih priprav, glasbil in drugih inovacij, po obdobjih in letih.
Poglej Ton in Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Čelesta
Čelesta Čelesta je glasbilo, ki spada v skupino instrumentov s tipkami, v akustičnem smislu pa v skupino metalofonov.
Poglej Ton in Čelesta
Čembalo
Čembalo Čémbalo (znan tudi pod francosko izposojenko klavecin) je glasbilo s tipkami, najpogostejši predhodnik klavirja iz obdobja med 16. in 18. stoletjem.
Poglej Ton in Čembalo
Činele
Par činel Činele (imenovane tudi "rene") so medeninasti kovani krožniki orientalskega izvora.
Poglej Ton in Činele
Črnoglavi muhar
Črnoglavi muhar (znanstveno ime Ficedula hypoleuca) je vrsta ptic iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope.
Poglej Ton in Črnoglavi muhar
ÉS
éS (naglašeno kot S po angleško) je rolkarsko podjetje, ki izdeluje športne copate in oblačila.
Poglej Ton in ÉS
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Ton in B
BB
BB, Bb oz.
Poglej Ton in BB
Bel canto
Bel canto (tudi belcanto in belkanto) je italijanski pevski način, ki posveča največjo skrb prikupnemu oblikovanju glasu oziroma poudarja lepoto tona.
Poglej Ton in Bel canto
Boben
Mali boben od zgoraj Mali boben od spodaj Boben je glasbeni inštrument, na katerega igra bobnar in spada med tolkala, natančneje med membranofona glasbila.
Poglej Ton in Boben
Bottleneck
Bottleneck oziroma slide pomeni v dobesednem prevodu stekleničin vrat.
Poglej Ton in Bottleneck
Bradata sova
Bradata sova (znanstveno ime Strix nebulosa) je dnevno-nočna ptica iz družine sov.
Poglej Ton in Bradata sova
Bramorji
Brámorji (znanstveno ime Gryllotalpidae) so majhna družina kobilic, ki jo uvrščamo v podred dolgotipalčnic.
Poglej Ton in Bramorji
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Ton in C
DES (razločitev)
DES ali des je lahko.
Poglej Ton in DES (razločitev)
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Ton in Diakritično znamenje
Diatonična harmonika
Dekle v slovenski narodni noši s tipično diatonično harmoniko Diatonična harmonika, pogovorno frajtonar'ca, je vrsta harmonike, ki izvira iz starejše harmonike (izumljene v Berlinu 1822 in razvite v Avstriji leta 1829).
Poglej Ton in Diatonična harmonika
Domača mačka
Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.
Poglej Ton in Domača mačka
Durova lestvica
Bele tipke na klavirski tipkovnici (od C do C) zajemajo C-dur lestvico (označena so tudi imena zvišanih in znižanih tonov). Durova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Ton in Durova lestvica
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej Ton in E
Elektroakustična glasba
Elektroakustična glasba se je razvila v drugi polovici 20. stoletja.
Poglej Ton in Elektroakustična glasba
Etuda št. 9 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Ton in Etuda št. 9 (Ligeti)
Flažolet
Flažoletni ton je v glasbeni terminologiji ton, ki ga lahko zaigramo na strunskih glasbilih in aerofonih.
Poglej Ton in Flažolet
Florence Foster Jenkins
Florence Foster Jenkins, ameriška sopranistka, * 19.
Poglej Ton in Florence Foster Jenkins
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Ton in Frekvenca
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Poglej Ton in G
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Ton in Glasba
Glasbena estetika
Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.
Poglej Ton in Glasbena estetika
Glasbene vilice
Standardne glasbene vilice A 440 (Hz) Glasbene vilice na resonančni škatli, izdelal Max Kohl, Chemnitz, Nemčija Glasbene vilice so jeklena priprava v obliki črke Y in služijo kot pripomoček pri uglaševanju glasbil in pri dajanju pevske intonacije.
Poglej Ton in Glasbene vilice
Glasnost zvoka
Glásnost zvóka je definirana tako, da povzročita dva tona v ušesu približno enak občutek glasnosti ne glede na frekvenco.
Poglej Ton in Glasnost zvoka
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Ton in Godala
Gong
Gong Góng je glasbilo (tolkalo) kitajskega oziroma jugo-vzhodno azijskega izvora.
Poglej Ton in Gong
Gregorijanski koral
Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.
Poglej Ton in Gregorijanski koral
Grozd
Grozd je lahko.
Poglej Ton in Grozd
H
H h H je deveta črka slovenske abecede.
Poglej Ton in H
Harfa
Harfistka Hárfa je prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali.
Poglej Ton in Harfa
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Ton in Harmonična vrsta
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Ton in Harmonija
Harmonika
Dve vrsri armonike Harmonikar z diatonično harmoniko Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha.
Poglej Ton in Harmonika
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Poglej Ton in Indigo
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Ton in Interval (glasba)
Kadenca
Kadenca (lat. cadere - pasti) zaznamuje zvezo akordov, ki zaključijo glasbene misli - melodije.
Poglej Ton in Kadenca
Klarinet
Klarineta uglašena na Bb- in A- Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.
Poglej Ton in Klarinet
Klaviatura
right Klaviatura je skupina črnih in belih tipk, razvrščenih v točno določenem zaporedju.
Poglej Ton in Klaviatura
Klavirska sonata št. 10 (Skrjabin)
Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.
Poglej Ton in Klavirska sonata št. 10 (Skrjabin)
Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)
Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.
Poglej Ton in Klavirska sonata št. 5 (Skrjabin)
Kljunasta flavta
Kljunasta flavta ali blokflavta je glasbeni inštrument iz skupine pihal.
Poglej Ton in Kljunasta flavta
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Ton in Kombinatorika
Kompresijski artefakt
Kompresijski artefakt ali cvetenje je popačenost večpredstavnostnega gradiva - digitalne slike, zvočnega ali video posnetka, ki nastane zaradi uporabe stiskanja podatkov z izgubo.
Poglej Ton in Kompresijski artefakt
Kontrabas
Kontrabasi Polž in vijaki pri kontrabasu Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone.
Poglej Ton in Kontrabas
Lombardov učinek
Lombardov učinek, tudi Lombardov refleks, je nezaveden odziv govorca na prisotnost glasnega šuma v ozadju, s katerim poveča glasnost da bi izboljšal razumljivost svojega govora.
Poglej Ton in Lombardov učinek
Lutnja
Slika Juliusa Schnorra von Carolsfelda Lútnja je strunsko sredozemsko glasbilo iz družine brenkal.
Poglej Ton in Lutnja
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Ton in Marin Mersenne
Marjan Meglič
Marjan Meglič, slovenska tonski mojster, * 1. december 1928, Ljubljana, † 9. december 1981, Ljubljana.
Poglej Ton in Marjan Meglič
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Ton in Melodija
Mezzosopran
Mezzosopran (italijansko: mezzo.
Poglej Ton in Mezzosopran
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Ton in Mleko
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Ton in Molova lestvica
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Ton in Naglas
Njivska gos
Njivska gos (znanstveno ime Anser fabalis) je vrsta gosi, ki gnezdi v Severni Evropi in Severni Aziji.
Poglej Ton in Njivska gos
Nota
right Nota (lat. nota.
Poglej Ton in Nota
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej Ton in Notni zapis
Oboa
Óboa je leseno pihalno glasbilo z dvojnim jezičkom (ustnikom).
Poglej Ton in Oboa
Ofikleida
Družina ofikleidov Ofikleid je zgodovinsko basovsko trobilo, njegovo ime (grško όφις.
Poglej Ton in Ofikleida
Organ²/ASLSP
Cerkev Sv. Burchardi, prizorišče koncerta Organ²/ASLSP (Organ²/As Slow As Possible) je najpočasnejši in najdaljši koncert vseh časov.
Poglej Ton in Organ²/ASLSP
Pesem (petje)
Glej tudi Petje (razločitev) V glasbi je pesem lahko kompozicija za glas ali glasove, ki se izvaja s petjem.
Poglej Ton in Pesem (petje)
Pihala
Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik.
Poglej Ton in Pihala
Pikolo trobenta
Pikolo trobenta Pikolo trobenta, poznana tudi pod imenom Bachova trobenta, je najmanjša iz družine trobent.
Poglej Ton in Pikolo trobenta
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Ton in Pitagora
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Ton in Pitagorejstvo
Pizzicato
Pizzicato (okrajšano pizz.) je oznaka za način igranja na godalnih instrumentih.
Poglej Ton in Pizzicato
Pozavna
Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.
Poglej Ton in Pozavna
Prima (interval)
Prima v glasbenem izrazoslovju predstavlja interval z razmerjem 1:1 ali 0 poltonov in nič centov.
Poglej Ton in Prima (interval)
Register
Regíster ali spremen v glasbi pomeni razpon glasbila ali človeškega glasu, kjer se morajo toni izvajati na enak način in imajo enako barvo.
Poglej Ton in Register
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Ton in Ritem
Rudi Omota
Rudolf »Rudi« Omota, slovenski filmski delavec, tonski mojster, * 13. september 1910, Ljubljana, Slovenija, † 12. maj 2008, Ljubljana.
Poglej Ton in Rudi Omota
Saksofon
Saksofon je tip pihala, ki je nastalo v obdobju romantike.
Poglej Ton in Saksofon
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ton in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam glasbenih vsebin
To je seznam vsebin, povezanih z glasbo.
Poglej Ton in Seznam glasbenih vsebin
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Ton in Seznam jezikoslovnih vsebin
Shruti
Shruti (sanskrtsko »slišno«) je v glasbi Indije in Pakistana najmanjši interval med dvema tonoma, ki ga lahko zaznamo.
Poglej Ton in Shruti
Signalni procesor
Signalni procesor ali DSP (Digital Signal Processor) se največ uporablja v glasbenih sintetizatorjih, sintetizatorjih govora, v zvočnih kartican.
Poglej Ton in Signalni procesor
Simfonija št. 41 (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.
Poglej Ton in Simfonija št. 41 (Mozart)
Simfonija št. 8 (Bruckner)
Anton Bruckner: Simfonija št.
Poglej Ton in Simfonija št. 8 (Bruckner)
Sinestetičnost
Sinestétičnost, sinestezíja (grško synaithesis.
Poglej Ton in Sinestetičnost
Sopran
Sopran je najvišji ženski in otroški glas.
Poglej Ton in Sopran
Starogrška kitara
Starogrška kitara (grško κιθάρα, kithāra, latinsko cithara) je bila starogrško glasbilo iz družine lir.
Poglej Ton in Starogrška kitara
Struna
Strúna je zvočilo v obliki žice pri vseh kordofonih (strunskih) glasbenih instrumentih.
Poglej Ton in Struna
Svetleči klavir
Preslikava tonov v barve Svetleči klavir (francosko clavier à lumières) je instrument, ki vsakega izmed 12 tonov oktave osvetli s svojo barvo.
Poglej Ton in Svetleči klavir
Tolkala
Tolkalske palice Tolkála so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci) udarjamo nanje.
Poglej Ton in Tolkala
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Ton in Tonaliteta
Tradicionalna slovenska sinhrona transkripcija
Tradicionálna slovénska sinhróna transkrípcija je pojem, ki se nanaša na prakso fonetične transkripcije.
Poglej Ton in Tradicionalna slovenska sinhrona transkripcija
Tritonus
Tritonus je interval v glasbi ki vsebuje tri cele tone.
Poglej Ton in Tritonus
Trobenta
Trobenta z dušilcem Ustnik Vincent Bach Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil.
Poglej Ton in Trobenta
Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
Poglej Ton in Trobila
Ušesni čep
150px 150px Ušesni čep je pripomoček za zaščito slušnega organa, ki se vstavi v slušni kanal.
Poglej Ton in Ušesni čep
Vibrafon
Vibrafon z odstranjenimi ploščami, ki razkrivajo resonatorje pod njimi Vibrafon je glasbilo iz družine melodičnih tolkal, ki ima kot »igralno ploskev« razporejene kovinske plošče, podobno kot ksilofon ali marimba; od slednje se razlikuje po tem, da ima kovinske plošče namesto lesenih.
Poglej Ton in Vibrafon
Violončelo
Violončelo ali čelo je strunsko glasbilo iz družine godal.
Poglej Ton in Violončelo
Vrenje
Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).
Poglej Ton in Vrenje
Vrtna penica
Vrtna penica (znanstveno ime Sylvia borin) je pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v zmernih in severnih predelih Evrope ter zahodni Aziji.
Poglej Ton in Vrtna penica
Zvečana kvinta
Vsi intervali so lahko zvečani ali zmanjšani.
Poglej Ton in Zvečana kvinta
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Ton in Zven
Zvočni prostor
Zvóčni prôstor je glasbeni prostor, ki ga doživljamo kot navpično ali vertikalno gibanje zvočnih dogodkov (visoko, nizko, ozko, široko).
Poglej Ton in Zvočni prostor
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Ton in Zvok