Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Tkivo

Index Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Kazalo

  1. 321 odnosi: Abrazija (medicina), Absces, Adrenalin, Aerenhim, Aerosakulitis, Akne, Akutna bolečina, Akutni pankreatitis, Amiloplast, Anatomija človeka, Anemija zaradi pomanjkanja železa, Apikalna dominanca, Apomiksa, Apoplast, Apoptoza, Argirija, Arzenov trioksid, Astma, Avtomatski eksterni defibrilator, Avtotiza, Avtotomija, Ščipalci, Ščitaste stenice, Ščurki, Šiška (botanika), Šok, Živali, Živčno tkivo, Žleza z notranjim izločanjem, Žolčnik, Človeški skelet, Črne koze, Črv, Čutilni receptor, Bakterije, Bakteriocin, Barvanje s hematoksilinom in eozinom, Batrahotoksin, Bazalna presnova, Benigna novotvorba, Beriberi, Bikarbonat, Bioadheziv, Biološka uporabnost, Biomaterial, Biopsija, Biuretski test, Bolečina, Botanični slovar, Bravina, ... Razširi indeks (271 več) »

Abrazija (medicina)

Abrazija ali čiščenje, strganje maternične votline pomeni, da z inštrumentom postrgamo sluznico maternične votline.

Poglej Tkivo in Abrazija (medicina)

Absces

Absces ali ognojek je skupek gnoja, ki se je nakopičil v tkivu zaradi okužbe, najpogosteje z bakterijami in paraziti ali drugimi tujimi materiali (les, naboji, igle...). Ognojek je v bistvu obrambni odziv tkiva, s katerim se prepreči širjenje okužbe v okolico.

Poglej Tkivo in Absces

Adrenalin

Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.

Poglej Tkivo in Adrenalin

Aerenhim

Aerenhim je viden kot majhni prazni prostori na prečnem prerezu rastlinskega stebla Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst.

Poglej Tkivo in Aerenhim

Aerosakulitis

Aerosakulitis ali bolezen zračnih vreč, pa tudi sindrom zračnih vreč in okužba (infekcija) zračnih vreč, je pogosto vnetno stanje zračnih vreč pri ptičih, ki ga povzroča mikrobna (večinoma bakterijska) okužba.

Poglej Tkivo in Aerosakulitis

Akne

Akne, mozolji ali mozoljavost je bolezen kože s spremembami, predvsem v obliki papul in pustul, na obrazu, prsih in hrbtu, ki se pojavlja zlasti v času pubertete zaradi roženenja in vnetja izvodil lojnic.

Poglej Tkivo in Akne

Akutna bolečina

Akutna bolečina je bolečina, ki se pojavi nenadoma in je običajno ostra.

Poglej Tkivo in Akutna bolečina

Akutni pankreatitis

Akutni pankreatitis označuje nenadno nastalo vnetje trebušne slinavke.

Poglej Tkivo in Akutni pankreatitis

Amiloplast

Amiloplast je tip plastida, organela z dvojno membrano, ki je udeležen v mnoge biološke presnovne poti.

Poglej Tkivo in Amiloplast

Anatomija človeka

Leonardo da Vincijeva študija človeškega telesa Anatomija človeka je veda znotraj anatomije, ki se ukvarja s preučevanjem morfologije človeškega telesa.

Poglej Tkivo in Anatomija človeka

Anemija zaradi pomanjkanja železa

Anemija zaradi pomanjkanja železa, tudi sideropenična anemija (iz grščine: penía - pomanjkanje +: síderos - železo) je zvrst slabokrvnosti, pri kateri se zaradi pomanjkanja železa ne more tvoriti zadostna količina hemoglobina v rdečih krvnih celicah oz.

Poglej Tkivo in Anemija zaradi pomanjkanja železa

Apikalna dominanca

Apikalna dominanca ali prevlada glavnega vršička (ponekod tudi vršno obvladovanje) je fenomen, ki se pojavlja pri rastlinah, in pri katerem rastni vršiček glavnega poganjka (oziroma apikalni meristem v glavnem poganjku) dominira ter obenem zavira rast ostalih (stranskih) poganjkov.

Poglej Tkivo in Apikalna dominanca

Apomiksa

Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio (kalček) nastane, ne da bi prišlo do oploditve.

Poglej Tkivo in Apomiksa

Apoplast

Apoplast je rastlinski sistem, ki ga gradijo celične stene in medcelični prostori (intercelulariji).

Poglej Tkivo in Apoplast

Apoptoza

jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.

Poglej Tkivo in Apoptoza

Argirija

Argiríja ali argiroza (grško: argyros - srebro + -ia) je zastrupitev s srebrom ali srebrovimi spojinami, ki se v skrajnem primeru kaže z modrikastosivim obarvanjem tkiv.

Poglej Tkivo in Argirija

Arzenov trioksid

Arzenov trioksid, arzenov (III) oksid ali arzenik je spojina z molekulsko formulo As2O3.

Poglej Tkivo in Arzenov trioksid

Astma

Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.

Poglej Tkivo in Astma

Avtomatski eksterni defibrilator

Avtomatski eksterni defibrilator oziroma zunanji defibrilator (AED) je elektronska naprava za diagnosticiranje in po potrebi zdravljenje življenjsko nevarne srčne aritmije ventrikularne fibracije, katero lahko zdravimo z defibrilacijo.

Poglej Tkivo in Avtomatski eksterni defibrilator

Avtotiza

Mravlja vrste ''Camponotus saundersi'' Avtotiza (grško autothysis – požrtvovalnost) je v splošnem proces, pri katerem živali uničijo oz.

Poglej Tkivo in Avtotiza

Avtotomija

Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.

Poglej Tkivo in Avtotomija

Ščipalci

Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Tkivo in Ščipalci

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Poglej Tkivo in Ščitaste stenice

Ščurki

Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.

Poglej Tkivo in Ščurki

Šiška (botanika)

Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.

Poglej Tkivo in Šiška (botanika)

Šok

Šok je stanje organizma, kjer krvni obtok ne zadošča več potrebam po kisiku (in drugih snoveh).

Poglej Tkivo in Šok

Živali

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.

Poglej Tkivo in Živali

Živčno tkivo

Živčno tkivo ali živčnina je tkivo ektodermalnega izvora, sestavljeno iz živčnih celic (nevronov) in nevroglije, iz katerega je zgrajeno živčevje.

Poglej Tkivo in Živčno tkivo

Žleza z notranjim izločanjem

Žleza z notranjim izločanjem ali endokrina žleza (žargonsko tudi notranjica ali endokrinka) je žleza, ki svoje izločke izloča neposredno v kri, mezgo ali določeno tkivo.

Poglej Tkivo in Žleza z notranjim izločanjem

Žolčnik

Žolčnik Žolčnik ali žolčni mehur (strokovno vesica biliaris ali vesica fellea) je votli organ hruškaste oblike, v katerem se pri vretenčarjih skladišči v jetrih nastajajoč žolč.

Poglej Tkivo in Žolčnik

Človeški skelet

Sprednja stran človeškega skeleta Zadnja stran človeškega skeleta Človeški skelet ali človeško okostje šteje ob rojstvu 308 kosti, z leti pa nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 207 kosti.

Poglej Tkivo in Človeški skelet

Črne koze

Črne koze (tudi osepnice ali variola) so človeška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus variole.

Poglej Tkivo in Črne koze

Črv

Deževnik, ki sodi med kolobarnike, je klasičen zgled za črva ''Paragordius tricuspidatus'', živa nit Črv je skupna oznaka za večcelične živali z mehkim, valjastim telesom brez okončin, ki se premikajo s plazenjem.

Poglej Tkivo in Črv

Čutilni receptor

Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.

Poglej Tkivo in Čutilni receptor

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Poglej Tkivo in Bakterije

Bakteriocin

Bakteriocini so beljakovinski toksini, ki jih proizvajajo bakterije da zavirajo razvoj podobnih ali bližnje sorodnih bakterij.

Poglej Tkivo in Bakteriocin

Barvanje s hematoksilinom in eozinom

Mrežnica (del očesa), obarvana s hematoksilinom in eozinom; celična jedra so obarvana vijoličastomodro, medceličnina pa rožnato. Barvanje s hematoksilinom in eozinom ali okrajšano barvanje HEhttps://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507747/barvanje?query.

Poglej Tkivo in Barvanje s hematoksilinom in eozinom

Batrahotoksin

Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.

Poglej Tkivo in Batrahotoksin

Bazalna presnova

Bazalna presnova ali bazalni metabolizem (znana tudi pod kratico BMR za angleški izraz Basal Metabolic Rate) je stopnja pretvorbe energije v organizmu, ki miruje, ima prazno prebavilo in ni pod temperaturnim stresom, torej je temperatura njegovega okolja enaka njegovi normalni telesni temperaturi.

Poglej Tkivo in Bazalna presnova

Benigna novotvorba

Benigna novotvorba ali benigni tumor je novotvorba (nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva), ki ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja ali zasevkov.

Poglej Tkivo in Benigna novotvorba

Beriberi

Beribêri je bolezen, ki prizadene živčevje in srce in jo povzroči pomanjkanje vitamina B1 (tiamina).

Poglej Tkivo in Beriberi

Bikarbonat

V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.

Poglej Tkivo in Bikarbonat

Bioadheziv

Bioadhezivi so naravno prisotni polimerni materiali, ki delujejo kot lepila (adhezivi).

Poglej Tkivo in Bioadheziv

Biološka uporabnost

Biološka uporabnost ali biološka razpoložljivost (tudi biorazpoložljivost) je farmakološko merilo deleža neke snovi, ki je v nespremenjeni obliki razpoložljiv v sistemskem krvnem obtoku.

Poglej Tkivo in Biološka uporabnost

Biomaterial

Biomaterial je material, ki je lahko vmesnik med biološkim sistemom in organom, ki ga bo zamenjal.

Poglej Tkivo in Biomaterial

Biopsija

Biopsija možganovine. Biopsíja pomeni v medicini odvzem vzorca tkiva iz živega telesa za mikroskopsko preiskavo.

Poglej Tkivo in Biopsija

Biuretski test

Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.

Poglej Tkivo in Biuretski test

Bolečina

Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.

Poglej Tkivo in Bolečina

Botanični slovar

Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.

Poglej Tkivo in Botanični slovar

Bravina

Bravina je meso ovčjih samic in skopljenih samcev starejših od enega leta.

Poglej Tkivo in Bravina

Brazgotina

300px Brazgotina je znamenje, ki ostane na koži ali drugih tkivih po zaceljenju rane.

Poglej Tkivo in Brazgotina

Briofiti

240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.

Poglej Tkivo in Briofiti

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Poglej Tkivo in Brom

Bronhiol

Histološki prerez bronhiola Bronhioli ali bronhiolusi (sapničice) so najmanjše veje sapnic, po katerih priteka zrak v pljučne mešičke.

Poglej Tkivo in Bronhiol

Camillo Golgi

Camillo Golgi, italijanski histolog in zdravnik, * 7. julij, 1843, Córteno Golgi pri Brescii, Kraljestvo Lombardija-Venecija, † 21. januar, 1926, Pavia v Lombardiji, Italija.

Poglej Tkivo in Camillo Golgi

Carl Ferdinand Cori

Carl Ferdinand Cori, avstrijsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 5. december 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 20. oktober 1984, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Tkivo in Carl Ferdinand Cori

Carlo Matteucci

Carlo Matteucci, italijanski fizik, nevrofiziolog in politik, * 21. junij 1811, Forlì, Emilija - Romanja, Italija, † 25. julij 1868, Ardenza, Toskana, Italija.

Poglej Tkivo in Carlo Matteucci

Cefadroksil

Cefadroksil je cefalosporinski antibiotik s širokim spektrom delovanja.

Poglej Tkivo in Cefadroksil

Cefalizacija

Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.

Poglej Tkivo in Cefalizacija

Celična adhezijska molekula

Celične adhezijske molekule (CAM) so skupina beljakovin celične površine, ki skrbijo za medsebojno povezovanje (adhezijo) sosednjih celic in celic z zunajceličnim matriksom (medceličnino).

Poglej Tkivo in Celična adhezijska molekula

Celična kultura

petrijevki Celična kultura so celice, gojene zunaj telesa (in vitro) v umetnih razmerah.

Poglej Tkivo in Celična kultura

Celični ciklus

Shematski prikaz celičnega cikla; zunanji krog: I.

Poglej Tkivo in Celični ciklus

Celično signaliziranje

Celično signaliziranje je molekulski mehanizem, s katerim celica zazna in se odzove na zunanje dražljaje ter pošilja sporočila drugim celicam.

Poglej Tkivo in Celično signaliziranje

Celulit

Celulit je maščobno tkivo, ki nastane zaradi zastoja tekočin v tkivih in je torej posledica slabe prekrvavitve.

Poglej Tkivo in Celulit

Celulitis

Celulitis je akutna bakterijska okužba kože in podkožnega tkiva, ki jo najpogosteje povzročajo bakterije streptokoki ali stafilokoki.

Poglej Tkivo in Celulitis

Ciklooksigenaza

Ciklooksigenaza (COX), tudi prostaglandin-sintaza, je encim, ki katalizira oksidacijo in ciklizacijo arahidonske kisline v endoperokside.

Poglej Tkivo in Ciklooksigenaza

Citoskelet

Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.

Poglej Tkivo in Citoskelet

Davični toksin

Davični toksin (tudi difterijski toksin ali difterotoksin, DT) je eksotoksin, ki ga izloča bakterija vrste Corynebacterium diphtheriae.

Poglej Tkivo in Davični toksin

Deblo

Debla v gozdu Dêblo je olesenelo steblo dreves, ki služi kot mehanska opora za ostale nadzemne dele rastline in skozi katerega se po prevajalnih elementih od korenin pretakajo rastlinski sokovi med koreninami ter listi.

Poglej Tkivo in Deblo

Dezmosom

Dezmosóm, dŕžek ali macula adhaerens (tudi pegasti priležni stik) je medcelični stik, sestavljen iz dveh okroglih ploščic ob plazmalemah sosednjih celic, v katerih so na citoplazemski strani zasidrani intermediarni filamenti, ter iz kadherinov v medceličnem prostoru.

Poglej Tkivo in Dezmosom

Dieldrin

Dieldrin je organoklorova spojina, ki so jo leta 1948 prvi sintetizirali pri podjetju J. Hyman & Co iz mesta Denver, kot insekticid.

Poglej Tkivo in Dieldrin

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Poglej Tkivo in Dihanje

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej Tkivo in Dinozavri

Dioksini

Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.

Poglej Tkivo in Dioksini

Dozimetrija

Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.

Poglej Tkivo in Dozimetrija

Dražljaj

Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.

Poglej Tkivo in Dražljaj

Druga bitka pri Ypresu

Druga bitka pri Ypresu je bila bitka med prvo svetovno vojno na Zahodni fronti, ki je potekala od 22.

Poglej Tkivo in Druga bitka pri Ypresu

Dvanajstnik

Prebavni trakt: 1.

Poglej Tkivo in Dvanajstnik

Earl Wilbur Sutherland Jr.

Earl Wilbur Sutherland Jr., ameriški biokemik, farmakolog in akademik, nobelovec, * 19. november 1915, Burlingame, Kansas, Združene države Amerike, † 9. marec 1974, Miami, Florida.

Poglej Tkivo in Earl Wilbur Sutherland Jr.

Edem

Edem (grško οίδημα) ali oteklina je nakopičenje tekočine v tkivu med celicami (medceličnem prostoru).

Poglej Tkivo in Edem

Ekvivalentna doza

Ekvivalêntna dóza (oznaka H) je merilo za sevalno škodo, prizadeto tkivu zaradi posledice izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

Poglej Tkivo in Ekvivalentna doza

Ellis-van Creveldov sindrom

Ellis-van Creveldov sindrom je redka genetska bolezen, ki se deduje avtosomno recesivno.

Poglej Tkivo in Ellis-van Creveldov sindrom

Endoderm

Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.

Poglej Tkivo in Endoderm

Endometrioza

Endometrioza je stanje, pri katerem raste tkivo, ki je podobno tkivu, ki normalno tvori notranjo plast maternice (endometrij), tudi izven maternične votline.

Poglej Tkivo in Endometrioza

Entamoeba histolytica

Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.

Poglej Tkivo in Entamoeba histolytica

Eozinofilnost

Bazofilec, obdan s svetlo obarvanimi eozinofilnimi eritrociti – po barvanju s hematoksilinom in eozinom. Eozinofilnost je lastnost tkiv in celic, da se intenzivno obarvajo s kislimi barvili (npr. eozinom).

Poglej Tkivo in Eozinofilnost

Epiderm

Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.

Poglej Tkivo in Epiderm

Epigenetika

Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK.

Poglej Tkivo in Epigenetika

Eritropoeza

Rdeče krvničke Eritropoéza ali eritrocitopoéza je proces zorenja rdečih krvničk (eritocitov).

Poglej Tkivo in Eritropoeza

Etioplast

Etioplasti so posebna oblika kloroplastov, ki niso izpostavljeni svetlobi in jih lahko najdemo v tkivih kritosemenk, rastočih v temi.

Poglej Tkivo in Etioplast

Fabryjeva bolezen

Fabryjeva bolezen ali difuzni angiokeratom, tudi angiokeratoma corporis diffusum, je redka dedna presnovna bolezen, ki jo povzroči mutacija gena GLA, ki nosi zapis za encim alfa-galaktozidazo.

Poglej Tkivo in Fabryjeva bolezen

Faktor relativne biološke učinkovitosti

Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.

Poglej Tkivo in Faktor relativne biološke učinkovitosti

Farmacevtska biotehnologija

Farmacevtska biotehnologija je aplikativno področje znanosti znotraj farmacevtske biologije, ki obsega znanstvene metode in tehnike za razvoj, preskušanje in proizvodnjo zdravil na osnovi izkoriščanja mikroorganizmov, tkivnih kultur, živali in rastlin ter njihovih sestavnih delov.

Poglej Tkivo in Farmacevtska biotehnologija

Feniramin

Feniramín je antihistaminik, zaviralec histaminskega receptorja H1, s spazmolitičnim in nekoliko manj poudarjenim sedativnim delovanjem.

Poglej Tkivo in Feniramin

Fitična kislina

200px Fítična kislina (tudi fitinska kislina, inozitol heksakisfosfat (IP6); fitat, če je v obliki soli) je v mnogih rastlinskih tkivih poglavitna zaloga fosforja, zlasti v semenu.

Poglej Tkivo in Fitična kislina

Floem

Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.

Poglej Tkivo in Floem

Fluorescenčna spektroskopija

Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.

Poglej Tkivo in Fluorescenčna spektroskopija

Fluorovodikova kislina

Fluorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega fluorida (HF).

Poglej Tkivo in Fluorovodikova kislina

Fosgen

Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.

Poglej Tkivo in Fosgen

Gangrena

Gangréna (lat. gangraena iz gr. gángraina – prisad, vnetje) je odmrtje tkiva po poškodbi ali prekinjeni, zavrti prekrvitvi in okužbi.

Poglej Tkivo in Gangrena

George Emil Palade

George Emil Palade, romunsko-ameriški celični biolog in akademik, nobelovec, * 19. november 1912, Iași, Kraljevina Romunija, † 7. oktober 2008, Del Mar, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Tkivo in George Emil Palade

Gerald Edelman

Gerald Maurice Edelman, ameriški zdravnik imunolog, embriolog, nevroznanstvenik in akademik judovskega rodu, nobelovec, * 1. julij 1929, New York, New York, Združene države Amerike, † 17. maj 2014, La Jolla, Kalifornija.

Poglej Tkivo in Gerald Edelman

Gerty Cori

Gerty Theresa Cori (rojena Radnitz), avstrijsko-ameriška biokemičarka judovskega rodu, nobelovka, * 15. avgust 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 26. oktober 1957, St. Louis, Missouri, Združene države Amerike.

Poglej Tkivo in Gerty Cori

Glikokaliks

Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.

Poglej Tkivo in Glikokaliks

Glikolipidi

Kemična zgradba glikolipidov. Glikolipidi (gr. glykys.

Poglej Tkivo in Glikolipidi

Hayflickova meja

Hayflickova meja, tudi Hayflickova limita ali Hayflickov pojav, je omejitev števila delitev živalskih celic, po dosegu katere celična linija propade.

Poglej Tkivo in Hayflickova meja

Hematom

Hematom okoli očesa Hematom (tudi modrica), je nakopičenje krvi ali krvni strdek v tkivih, navadno zaradi poškodbe.

Poglej Tkivo in Hematom

Hemolimfa

Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.

Poglej Tkivo in Hemolimfa

Henrietta Lacks

Henrietta Lacks, temnopolta Američanka, rojena 1. avgusta 1920 v zvezni državi Virginija, umrla 4. oktobra 1951, v bolnišnici Johns Hopkins v ZDA za nenavadno agresivno obliko raka materničnega vratu.

Poglej Tkivo in Henrietta Lacks

Henry Hallett Dale

Sir Henry Hallett Dale, OM, GBE, PRS, angleški farmakolog in akademik, nobelovec, * 6. september 1875, London, Anglija, † 7. november 1968, London.

Poglej Tkivo in Henry Hallett Dale

Hidroponika

Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.

Poglej Tkivo in Hidroponika

Hiperplazija

Hiperplazíja pomeni čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic.

Poglej Tkivo in Hiperplazija

Hipodermis

Hipodermis je lahko.

Poglej Tkivo in Hipodermis

Hipoksija

Hipoksíja pomeni pomanjkanje preskrbe s kisikom v tkivih.

Poglej Tkivo in Hipoksija

Histamin

Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.

Poglej Tkivo in Histamin

Histologija

pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.

Poglej Tkivo in Histologija

Homeostaza

Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.

Poglej Tkivo in Homeostaza

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Poglej Tkivo in Hormon

Imunosupresiv

Imunosupresívi ali zaviralci imunske odzivnosti so zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema.

Poglej Tkivo in Imunosupresiv

Imunski sistem

nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Poglej Tkivo in Imunski sistem

Inertni plin

Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.

Poglej Tkivo in Inertni plin

Infarkt

Infarkt je stanje odmiranja tkiva oz.

Poglej Tkivo in Infarkt

Integument

sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.

Poglej Tkivo in Integument

Intermediarni filament

Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.

Poglej Tkivo in Intermediarni filament

Ionizirajoče sevanje

Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.

Poglej Tkivo in Ionizirajoče sevanje

Iridescenca

Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.

Poglej Tkivo in Iridescenca

Ishemija

Ishemija (gr. ισχαιμία, isch~ - omejitev, haema - kri) je pomanjkanje oskrbe s krvjo v določenem tkivu ali celotnem organu zaradi stisnjenja ali zapore v arteriji.

Poglej Tkivo in Ishemija

Iskanje prstnih odtisov DNA

Razlike med dolžinami zaporedij VTNR pri šestih posameznikih Iskanje prstnih odtisov DNA (Genetic fingerprinting ali DNA testing) je tehnika za identificiranje posameznikov in ugotavljanje sorodstvenih vezi med njimi izključno na podlagi zaporedja njihove DNA.

Poglej Tkivo in Iskanje prstnih odtisov DNA

Jajčnikov folikel

Jajčnikov (tudi jajčni) folikel je izoblikovana tkivna struktura v jajčniku, ki vsebuje jajčece.

Poglej Tkivo in Jajčnikov folikel

James W. Black

Sir James Whyte Black, OM, FRS, FRSE, FRCP, škotski zdravnik in farmakolog, nobelovec, * 14. junij 1924, Uddingston, Lanarkshire, Škotska, † 22. marec 2010, London, Anglija.

Poglej Tkivo in James W. Black

Jasmonat

Jasmonska kislina Metil jasmonat Jasmonati (JA) so skupina rastlinskih hormonov, ki sodelujejo pri uravnavanju (regulaciji) rasti in razvoja rastlin.

Poglej Tkivo in Jasmonat

Ježerilci

Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).

Poglej Tkivo in Ježerilci

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Tkivo in Jedrska kemija

Julius Axelrod

Julius »Julie« Axelrod, ameriški biokemik in farmakolog, nobelovec, * 30. maj 1912, New York, Združene države Amerike, † 29. december 2004, Rockville, Maryland.

Poglej Tkivo in Julius Axelrod

Kapilara

Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.

Poglej Tkivo in Kapilara

Katalaza

Katalaza je encim, ki se nahaja v tkivih, ki vsebujejo maščobe, zelenih listih in v vseh aerobnih celicah.

Poglej Tkivo in Katalaza

Kemična opeklina

natrijevim hidroksidom. Kemična opeklina nastane, ko je tkivo izpostavljeno jedki snovi, kot so kisline in baze.

Poglej Tkivo in Kemična opeklina

Kemokin

Kemokíni so kemotaktični citokini majhnih molekul (8–10 kD), ki vzbujajo in privlačijo določene vrste levkocitov, njihovo izločanje pa izzoveta interlevkin 1 in tumorje nekrotizirajoči faktor α.

Poglej Tkivo in Kemokin

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Poglej Tkivo in Keton

Ketonska telesa

Kemijska struktura ketonskih teles. Ketonska telesa so spojine, ki se pri ketozi (na primer pri stradanju ali sladkorni bolezni) pojavljajo v povišanih koncentracijah v telesnih tekočinah.

Poglej Tkivo in Ketonska telesa

Kiropraktika

Kiropraktika je veja alternativne medicine, s poudarkom na diagnosticiranju, zdravljenju in preprečevanju motenj skeletnomišičnega sistema, predvsem hrbtenice.

Poglej Tkivo in Kiropraktika

Klaritromicin

Klaritromicin je makrolidni antibiotik za zdravljenje okužb dihal (vnetje žrela, mandljev, obnosnih votlin, bronhijev, pljuč) in kože ter podkožja.

Poglej Tkivo in Klaritromicin

Klični list

Klični list je ena od dveh ali treh plasti celic, ki nastanejo v začetku razvoja zarodka in iz katerih se razvijejo vsa tkiva in organi.

Poglej Tkivo in Klični list

Klični list (razločitev)

Klični list je lahko.

Poglej Tkivo in Klični list (razločitev)

Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Poglej Tkivo in Kožekrilci

Kožna tuberkuloza

Kožna tuberkuloza je okužba kože z mikobakterijami, najpogosteje z mikobakterijami človeškega (Mycobacterium tuberculosis) in govejega (M. bovis) tipa.

Poglej Tkivo in Kožna tuberkuloza

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Poglej Tkivo in Kobilice

Kolagen

Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.

Poglej Tkivo in Kolagen

Kolenhim

Kolenhim je tip opornega tkiva pri rastlinah, ki ga sestavljajo nekoliko podaljšane žive celice z okrepljenimi primarnimi celičnimi stenami.

Poglej Tkivo in Kolenhim

Koprofagija

iztrebki. Koprofagija je prehranjevanje z iztrebki.

Poglej Tkivo in Koprofagija

Kostni mozeg

Kostni mozeg (medulla ossium) je za hematopoezo specializirano tkivo v kostnih votlinah.

Poglej Tkivo in Kostni mozeg

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Tkivo in Kovina

Kri

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Poglej Tkivo in Kri

Kriobiologija

Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.

Poglej Tkivo in Kriobiologija

Kriokirurgija

Kriokirurgija (grško: krýos - leden mraz +: cheirourgiki - ročno delo) je kirurško odstranjevanje bolezensko spremenjenih delov telesa z zelo nizkimi temperaturami.

Poglej Tkivo in Kriokirurgija

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Tkivo in Kroženje ogljika

Kromatofora

vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.

Poglej Tkivo in Kromatofora

Krovno tkivo

Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.

Poglej Tkivo in Krovno tkivo

Krvna žila

Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.

Poglej Tkivo in Krvna žila

Krvni bojni strup

Krvni ali splošni bojni strupi preprečujejo prenos kisika skozi kri, saj preprečujejo proces oksidacije v celicah.

Poglej Tkivo in Krvni bojni strup

Krvni sladkor

Kŕvni sládkor pomeni glukozo, ki je v krvi, izraz pa se lahko nanaša tudi na njeno koncentracijo oziroma raven.

Poglej Tkivo in Krvni sladkor

Ksilem

listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.

Poglej Tkivo in Ksilem

Kužnina

Kužnína (lat. contagium.

Poglej Tkivo in Kužnina

LADME

LADME je kratica v farmakokinetiki in farmakologiji, ki izhaja iz angleščine in zajema bistvene lastnosti učinkovine, ki vplivajo na njeno zadrževanje v telesu.

Poglej Tkivo in LADME

Levkemija

Levkemíja (tudi belokŕvnost) je napredujoča razrast nenormalnih belih krvničk v krvotvornem tkivu in drugih organih, opredeljena po dominantnem celičnem tipu in času trajanja, ter zvišana koncentracija teh celic v krvi.

Poglej Tkivo in Levkemija

Levkoplast

krompirja. Levkoplasti so vrsta neobarvanih plastidov, ki so udeleženi v različnih vrstah presnove (metabolizma).

Poglej Tkivo in Levkoplast

Lišmanioza

Lišmanioza ali leishmanioza je skupina bolezni, ki jo povzročajo bičkarji iz rodu lišmanij, ter jih na človeka prenašajo razne vrste metuljastih mušic iz rodov Phlebotomus in Lutzomyia, mogoč pa je tudi neposreden prenos s človeka na človeka.

Poglej Tkivo in Lišmanioza

Limfa

Prikaz mezgovnic v človeškem telesu. Limfa ali mezga je rumenkasta prosojna telesna tekočina, ki po telesu teče po mezgovnicah.

Poglej Tkivo in Limfa

Limfangitis

Limfangitis je akutna bakterijska okužba (po navadi s streptokoki) mezgovnic (limfnih žil).

Poglej Tkivo in Limfangitis

Limfocit T

Slika limfocita z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfociti T so vrsta limfocitov in so pomembne celice imunske odpornosti.

Poglej Tkivo in Limfocit T

Lipid

triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.

Poglej Tkivo in Lipid

Lokalni anestetik

Zgradba Lokalni anestetiki so učinkovine, ki zavirajo nastanek in prevajanje akcijskega potenciala v živčnih vlaknih in povzročijo lokalno in povratno neobčutljivost tkiva na zunanje dražljaje.

Poglej Tkivo in Lokalni anestetik

Luska

Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.

Poglej Tkivo in Luska

Maščobno telesce

Obarvane celice maščobnega telesca žuželke pod mikroskopom Maščobno telesce (Corpus adiposum) je razpršeno tkivo oz.

Poglej Tkivo in Maščobno telesce

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Poglej Tkivo in Magnetar

Makrofag

mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.

Poglej Tkivo in Makrofag

Mali škržatki

Mali škržatki (znanstveno ime Cicadellidae) so velika družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred Auchenorrhyncha (Škržadi in škržatki), z več kot 10.000 danes živečimi opisanimi vrstami.

Poglej Tkivo in Mali škržatki

Malignost

Malígnost ali zločéstost je izraz v medicini, ki opisuje pogubno bolezen.

Poglej Tkivo in Malignost

Marie François Xavier Bichat

Marie François Xavier Bichat, francoski anatom in fiziolog, * 14. november 1771, Thoirette, Bresse, † 22. julij 1802, Pariz.

Poglej Tkivo in Marie François Xavier Bichat

Matična celica

Matične celice ali izvorne celice so malo diferencirane celice, katere potomke ostanejo deloma na isti stopnji diferenciacije, deloma pa se razvijajo v diferencirane celice enega tipa (npr. spermatogoniji v semenčice) ali v več tipov ene sorodne skupine (npr. matična krvotvorna celica v vse tipe krvnih telesc).

Poglej Tkivo in Matična celica

Medicinski pripomoček

Medicinski pripomočki so instrumenti, aparati, sredstva, materiali in drugi izdelki, ki se uporabljajo sami ali v kombinaciji, vključno s programsko opremo, potrebno za njihovo pravilno uporabo, ki jih je izdelovalec namenil za humano uporabo za.

Poglej Tkivo in Medicinski pripomoček

Mehko tkivo

Mehka tkiva so v anatomiji tkiva, ki povezujejo, obdajajo organe ali jim dajejo oporo in niso kostnina.

Poglej Tkivo in Mehko tkivo

Mehurjevec

Mehurjevci so dobili ime po mehurjih, ki jih povzročajo na koži. Mehurjevci so bojni plini, ki povzročajo težke poškodbe v obliki mehurjev in ran na koži, očeh, dihalih in prebavilih.

Poglej Tkivo in Mehurjevec

Melanosom

Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.

Poglej Tkivo in Melanosom

Menstruacija

Menstruacija, tudi mesečna čišča, mesečno perilo, mesečna perioda, je periodična fiziološka krvavitev iz maternice, ki se ponavlja v približno štiritedenskih presledkih od pubertete do klimakterija zaradi razpada sluznice po prenehanju sekrecijske faze maternične sluznice (endometrija).

Poglej Tkivo in Menstruacija

Meristem

Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.

Poglej Tkivo in Meristem

Metalotionein

Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.

Poglej Tkivo in Metalotionein

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Tkivo in Metulji

Mezgovnica

Mezgôvnica (tudi limfni vod, limfna žila, mezgovna žila) je vsaka od žil, po katerih teče limfa (mezga) od tkiv v kri.

Poglej Tkivo in Mezgovnica

Mioglobin

Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.

Poglej Tkivo in Mioglobin

Mitohondrijska toksičnost

Mitohondrijska toksičnost je stanje, ko so mitohondriji telesnih celic uničeni ali pa njihovo število znatno upade; do tega prihaja pri uporabi določenih protivirusnih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje okužbe z virusom HIV.

Poglej Tkivo in Mitohondrijska toksičnost

Mnogoceličar

Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.

Poglej Tkivo in Mnogoceličar

Mož iz Gallagha

Truplo Moža iz Gallagha v Narodnem muzeju Irske Trup Mož iz Gallagha je ime, ki so ga znanstveniki nadeli naravni mumiji, ki so jo leta 1821 našli pri kopanju šote v barju v bližini mesta Gallagh na Irskem.

Poglej Tkivo in Mož iz Gallagha

Možganska kap

srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.

Poglej Tkivo in Možganska kap

Modroobročkasta hobotnica

Rod modroobročkastih hobotnic (znanstveno ime Hapalochlaena) združuje vsaj tri vrste hobotnic, ki prebivajo v morskih plitvinah v Tihem in Indijskem oceanu, natančneje v območju, ki se razteza od Japonske do Avstralije.

Poglej Tkivo in Modroobročkasta hobotnica

Monocit

Monocit Monociti oz.

Poglej Tkivo in Monocit

Morfologija (biologija)

Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.

Poglej Tkivo in Morfologija (biologija)

Mrežnica

Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.

Poglej Tkivo in Mrežnica

Muskarin

Muskarín je toksični alkaloid, ki je v nekaterih gobah (npr. v rdeči mušnici) in deluje kot agonist na muskarinskih receptorjih v vegetativnem in osrednjem živčevju.

Poglej Tkivo in Muskarin

Nebnica

Nébnica, tudi mandelj ali nebna tonzila je tonzila v obliki in velikosti mandlja na levi in desni strani goltne ožine.

Poglej Tkivo in Nebnica

Nekroza

rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.

Poglej Tkivo in Nekroza

Nektar

Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.

Poglej Tkivo in Nektar

Nevroglobin

Trirazsežnostna struktura nevroglobina s hemom v sredini Nevroglobin je pripadnik družine globinov pri vretenčarjih, udeležen pri homeostazi kisika v celicah.

Poglej Tkivo in Nevroglobin

Nevron

Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.

Poglej Tkivo in Nevron

Nikotin

Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.

Poglej Tkivo in Nikotin

Nociceptor

Nocicéptor je bolečinski receptor, ki reagira na prisotno ali potencialno poškodbo tkiva.

Poglej Tkivo in Nociceptor

Notranji zajedavec

Notranji zajedavec ali endoparazit je zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja.

Poglej Tkivo in Notranji zajedavec

Obdukcija

Enrique Simonet: ''La autopsia'' (1890) Obdukcija ali avtopsija, tudi nekropsija, je postopek pregleda trupla z raztelešenjem, namenjen ugotavljanju vzroka smrti in ostalih patoloških sprememb telesa pokojnika.

Poglej Tkivo in Obdukcija

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Poglej Tkivo in Ogljikov monoksid

Ogljikova nanocevka

Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.

Poglej Tkivo in Ogljikova nanocevka

Oksidacija beta

Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.

Poglej Tkivo in Oksidacija beta

Onesnaževanje morja

Onesnaževanje morja je posledica vstopa škodljivih ali potencialno škodljivih snovi v ocean.

Poglej Tkivo in Onesnaževanje morja

Opeklina

Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.

Poglej Tkivo in Opeklina

Opornina

Oporníne (tudi opórna tkíva) so tkiva, ki nastanejo večinoma iz mezoderma in ležijo v notranjosti organizma.

Poglej Tkivo in Opornina

Organ (biologija)

Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.

Poglej Tkivo in Organ (biologija)

Osiromašeni uran

Osiromašeni uran je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % izotopa 235U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % 235U).

Poglej Tkivo in Osiromašeni uran

Osrednja lamela

Osrednja lamela je skrajna zunanja plast celične stene rastlinskih celic, ki med seboj povezuje različne celice v tkiva in predstavlja njihovo skupno steno.

Poglej Tkivo in Osrednja lamela

Osrednje živčevje

Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.

Poglej Tkivo in Osrednje živčevje

Osrednji venski kateter

Osrednji venski kateter Osrednji (centralni) venski kateter je kateter, ki je vstavljen v velike vene (npr. zgornjo votlo veno) ali desni preddvor za dovajanje tekočin ali merjenje osrednjega venskega tlaka.

Poglej Tkivo in Osrednji venski kateter

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Tkivo in Pajki

Paraganglij

Paraganglij v žolčniku (na sredini) Paragangliji ali kromafina telesca so majhne, z ovojnico obdane skupine nevroendokrinih celic, povezane z avtonomnim živčnim sistemom, poleg tega pa imajo nekateri večji paragangliji vlogo kemoreceptorjev.

Poglej Tkivo in Paraganglij

Parenhim

Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.

Poglej Tkivo in Parenhim

Patologija

pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).

Poglej Tkivo in Patologija

Penis

Pénis, môški spôlni úd ali môško spolovílo je s kožo pokrit del moškega zunanjega spolovila, zgrajen iz dveh kavernoznih teles in spongioznega telesa, skozi katerega poteka sečnica.

Poglej Tkivo in Penis

Periderm

Periderm je sekundarno krovno tkivo, ki se pojavlja pri lesnatih rastlinah na deblu in koreninah (namesto primarnih krovnih tkiv), razmeroma redko pa je prisoten na steblih in koreninah, ki so se debelile le primarno.

Poglej Tkivo in Periderm

Plastična kirurgija

Plastična kirurgija je ime za mlado vejo kirurgije, ki se ukvarja z oblikovanjem delov telesa ali telesa kot celote.

Poglej Tkivo in Plastična kirurgija

Plazmodezma

Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.

Poglej Tkivo in Plazmodezma

Pljučni rak

Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.

Poglej Tkivo in Pljučni rak

Ploski črvi

Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.

Poglej Tkivo in Ploski črvi

Pnevmokonioza

Pnevmokonioza je poklicna bolezen pljuč, ki jo povzroča vdihavanje anorganskega ali organskega prahu ali pa dražljivih plinov in posledične reakcije tkiva, navadno v daljšem časovnem obdobju.

Poglej Tkivo in Pnevmokonioza

Popravljanje DNK

Popravljanje DNK z izrezovanjem baz Popravljanje DNK je proces, v katerem celica prepozna in popravi poškodbo katere od molekul DNK, ki sestavljajo njen genom.

Poglej Tkivo in Popravljanje DNK

Porazdelitev (farmakologija)

Porazdelítev ali distribúcija zdravila je v farmakologiji razporeditev zdravila po telesnih predelkih, po dospetju v centralni krvni obtok.

Poglej Tkivo in Porazdelitev (farmakologija)

Potaknjenec

Potaknjenec se lahko odreže iz stebla ali pa se odreže list. Potaknjenec je del rastline, ki se odreže za razmnoževanje.

Poglej Tkivo in Potaknjenec

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Poglej Tkivo in Prave muhe

Pravi mnogoceličarji

Právi mnogocéličarji ali evmetazóji (znanstveno ime Eumetazoa) so naprednejša skupina mnogoceličarjev, ki že imajo tkiva, organe in organske sisteme.

Poglej Tkivo in Pravi mnogoceličarji

Predalasta pljuča

Johna Henryja Comstocka Predalasta pljuča so tip dihal, kakršna imajo nekateri predstavniki pajkovcev, predvsem ščipalci in pajki.

Poglej Tkivo in Predalasta pljuča

Preobčutljivostni pnevmonitis

Preobčutljivostni pnevmonitis (tudi ekstrinzični alergijski alveolitis) povzroča vdihavanje organskega prahu.

Poglej Tkivo in Preobčutljivostni pnevmonitis

Presaditev

Presaditev je medicinski postopek, pri katerem se nek organ ali tkivo odstrani iz telesa in vstavi v telo prejemnika, kjer nadomesti poškodovan ali manjkajoč organ.

Poglej Tkivo in Presaditev

Presledkovni stik

Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.

Poglej Tkivo in Presledkovni stik

Presnova ogljikovih hidratov

Pregled glavnih poti presnove ogljikovih hidratov Presnova ogljikovih hidratov ali metabolizem ogljikovih hidratov zajema vse biokemijske reakcije, odgovorne za sintezo, razgradnjo in pretvarjanje ogljikovih hidratov v živih organizmih.

Poglej Tkivo in Presnova ogljikovih hidratov

Priležni stik

Držek Pasasti priležni stik Priležni stik je stik med sosednjima celicama ali vrstama tkiva, ki ju trdno povezuje.

Poglej Tkivo in Priležni stik

Prion

tkivih, prizadetih zaradi prionov, zaradi česar postane struktura tkiva "spužvasta". Na sliki je prikazan histološki preparat možganov krave, obolelih za BSE. Prion (iz angleških besed proteinaceous in infectious, s končnico -on zaradi analogije z besedo virion, tj. infektivni delec) je domnevni prenosljivi povzročitelj spongiformnih encefalopatij, ki je v celoti sestavljen iz napačno zvitega prionskega proteina.

Poglej Tkivo in Prion

Prolaps kravje maternice

Prolaps (tudi zdrs, zdrk, izpad in prolapsus) kravje maternice je stanje nepravilne (abnormalne) namestitve kravje maternice, do katerega pride neposredno po kotitvi.

Poglej Tkivo in Prolaps kravje maternice

Prolaps kravje nožnice

Prolaps (tudi zdrs, zdrk, izpad in prolapsus) kravje nožnice ali vagine je stanje nenormalno (abnormalno) nameščene (prolapsirane) nožnice pri kravah.

Poglej Tkivo in Prolaps kravje nožnice

Protin

Protin (tudi putika, udnica in skrnina, pogovorno giht in podagra, kadar gre za palec na nogi) je bolezen, za katero so običajno značilni ponavljajoči se napadi sklepnega vnetja – otečen, pordel, boleč in vroč sklep.

Poglej Tkivo in Protin

Protiplenilska prilagoditev

aposematizma. Protiplenilske prilagoditve so evolucijske prilagoditve, ki pripomorejo pri obrambi organizma proti plenilcem (predatorjem).

Poglej Tkivo in Protiplenilska prilagoditev

Protizmrzovalni protein

Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.

Poglej Tkivo in Protizmrzovalni protein

Rak (bolezen)

Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).

Poglej Tkivo in Rak (bolezen)

Rak dojke

Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.

Poglej Tkivo in Rak dojke

Rakava celica

Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.

Poglej Tkivo in Rakava celica

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Tkivo in Rastline

Rastlinojedec

travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.

Poglej Tkivo in Rastlinojedec

Rastlinska žila

Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.

Poglej Tkivo in Rastlinska žila

Rastlinska celica

Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.

Poglej Tkivo in Rastlinska celica

Razjeda zaradi pritiska

upright.

Poglej Tkivo in Razjeda zaradi pritiska

Resarji

Résarji, tudi resokrílci ali trípsi (znanstveno ime Thysanoptera, grško - thysano - resica + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu.

Poglej Tkivo in Resarji

Rizosfera

glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.

Poglej Tkivo in Rizosfera

Rjavi pajek samotar

Rjavi pajek samotar (znanstveno ime Loxosceles reclusa) je strupeni pajek iz družine Sicariidae, katerega ugriz lahko povzroči obsežno nekrozo tkiva v območju ugriza.

Poglej Tkivo in Rjavi pajek samotar

Rjavo maščobno tkivo

Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.

Poglej Tkivo in Rjavo maščobno tkivo

Saksitoksin

Saksitoksin (STX) je nevrotoksični alkaloid, ki je naravno prisoten v nekaterih školjka in napihovalkah (Tetraodontidae).

Poglej Tkivo in Saksitoksin

Silikon

Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.

Poglej Tkivo in Silikon

Simplast

Simplast je rastlinski sistem, ki ga tvorijo protoplasti (živi deli rastlinskih celic), medsebojno povezani s plazmodezmami.

Poglej Tkivo in Simplast

Sistemski krvni obtok

Sistemski krvni obtok je del srčnožilnega sistema, ki prenaša oksigenirano kri od srca v ostala tkiva po telesu in vrača deoksigenirano kri zopet v srce.

Poglej Tkivo in Sistemski krvni obtok

Sitasti element

Sitasti elementi so specializirane in živeče prevajalne celice rastlin, ki se nahajajo v floemu, prevajalnemu tkivu, namenjenemu transportu organskih snovi iz fotosintetskih tkiv.

Poglej Tkivo in Sitasti element

Sklenina

Sklenína ali emájl je zelo trda snov, ki pokriva zobovino (dentin) zobne krone.

Poglej Tkivo in Sklenina

Sklerenhim

Sklerenhim je tip opornega tkiva, za katerega so značilne mrtve celice z izredno odebeljenimi sekundarnimi celičnimi stenami, in katerega glavna vloga je ohranjanje stabilnosti in mehanske trdnosti rastline.

Poglej Tkivo in Sklerenhim

Skorbut

Skorbut je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C. Vitamin C je pomemben za pravilno sintezo kolagena v organizmu.

Poglej Tkivo in Skorbut

Spinozaver

Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.

Poglej Tkivo in Spinozaver

Spužve

Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.

Poglej Tkivo in Spužve

Srce

pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.

Poglej Tkivo in Srce

Staranje

Staranje (s tujko senescenca, iz latinske besede senex - »starec« oz. »starost«) je biološki proces, ki se odraža kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe.

Poglej Tkivo in Staranje

Stela (botanika)

Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema).

Poglej Tkivo in Stela (botanika)

Steljka

Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.

Poglej Tkivo in Steljka

Stenice

Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Tkivo in Stenice

Stradanje

Stradanje je dolgotrajno premajhno ali povsem odsotno uživanje hrane in je skrajna oblika nedohranjenosti.

Poglej Tkivo in Stradanje

Stržen (botanika)

Stržen ali osrednji stržen, ponekod tudi centralni stržen, je osrednji del stebla ali korenine (brez prevajalnih tkiv), ki ga sestavljajo parenhimatske celice.

Poglej Tkivo in Stržen (botanika)

Strjevanje krvi

Strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki.

Poglej Tkivo in Strjevanje krvi

Strupeni bradavičar

Strupeni bradavičar ali gilska pošast (znanstveno ime Heloderma suspectum) je strupeni kuščar, ki prebiva na jugozahodu ZDA in severozahodu Mehike.

Poglej Tkivo in Strupeni bradavičar

Strupenost

Strupenost je lastnost strupenih snovi, ki lahko poškodujejo organizem.

Poglej Tkivo in Strupenost

Tamoksifen

Tamoksifén je zdravilna učinkovina, ki se uporablja za zdravljenje hormonsko odvisne oblike raka dojk.

Poglej Tkivo in Tamoksifen

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Tkivo in Telo (fizika)

Teratom

Teratóm (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je tumor iz kličnih (spolnih) celic, ki so različno diferencirane in tvorijo različna zrela tkiva.

Poglej Tkivo in Teratom

Termogenin

Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.

Poglej Tkivo in Termogenin

Tetrodotoksin

Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.

Poglej Tkivo in Tetrodotoksin

Toksin

Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.

Poglej Tkivo in Toksin

Triacilglicerol

Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.

Poglej Tkivo in Triacilglicerol

Trichinella spiralis

Trichinella spiralis (tudi lasnica) je parazitski helmint iz debla glist.

Poglej Tkivo in Trichinella spiralis

Trn

A) trn (angleško ''thorn''), ki ima tudi jasno vidno žilje, B) bodica (angleško ''prickle''), ki žilja nima Trn je preobražen list, poganjek ali del lista.

Poglej Tkivo in Trn

Trosovnica

Himenij rdeče mušnice Himeníj, trosôvnica ali trósna plást je plodno tkivo na plodišču gliv, ki je nosilec plodne strukture v trosnjaku.

Poglej Tkivo in Trosovnica

Tumor

Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.

Poglej Tkivo in Tumor

Tumorski označevalec

Tumorski označevalec je snov, ki jo izločajo maligne celice različnega izvora.

Poglej Tkivo in Tumorski označevalec

Tvor

Tvor, tur ali furunkel je neke vrste kožni ognojek (absces), ki nastane zaradi okužbe lasnega mešička in njegove okolice z bakterijami (natančneje s stafilokoki).

Poglej Tkivo in Tvor

Tyndallov pojav

vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.

Poglej Tkivo in Tyndallov pojav

Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja

Učinek EPR sloni na številnih nepravilnosti v tumorskem tkivu, kot je povečana prepustnost žil in nerazvitost limfnega žilja Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja ali učinek EPR (iz angleščine enhanced permeability and retention) je lastnost molekul, kot so liposomi in makromolekule zdravil, da se zaradi določene velikosti bolj kopičijo v tumorskem tkivu kot pa v normalnih tkivih.

Poglej Tkivo in Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja

Unani

Unani je sistem tradicionalnega zdravilstva, razširjen v državah južne Azije (Indija, Pakistan in Bangladeš).

Poglej Tkivo in Unani

Vazektomija

Prikaz običajnega mesta vazektomije: A. penis, B. sečnica, C. modnik, D. modo, E. nadmodek, F. mesto vazekromije, G. obsečnica, H. semenjak, I. sečni mehur, J. sramnica, K. semenovod Vazektomíja pomeni operacijsko prekinitev ali delno odstranitev semenovoda.

Poglej Tkivo in Vazektomija

Vazokonstrikcija

Vazokonstríkcija povečanje napona (tonusa) gladke mišičnine v žilni steni, ki povzroči zoženje žil.

Poglej Tkivo in Vazokonstrikcija

Večlistni kolimatorski sistem

Večlistni kolimatorski sistem (sistem MLC) je zgrajen iz posameznih lističev, ki se premikajo in s tem oblikujejo obsevalna polja poljubnih in asimetričnih oblik.

Poglej Tkivo in Večlistni kolimatorski sistem

Veratridin

Veratridin (VTD) je alkaloidni toksin s steroidno strukturo, ki se nahaja v rodu čmerik (Veratrum) in sabadil (Schoenocaulon).

Poglej Tkivo in Veratridin

Vezikel

Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.

Poglej Tkivo in Vezikel

Vezivo

Vezívo je lahko.

Poglej Tkivo in Vezivo

Vezivo (biologija)

Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.

Poglej Tkivo in Vezivo (biologija)

Višje rastline

List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.

Poglej Tkivo in Višje rastline

Vinblastin

Vinblastin je zdravilo proti raku, ki zavira jedrno delitev (mitozo).

Poglej Tkivo in Vinblastin

Virus Marburg

Virus Marburg je kompleksen virus iz družine filovirusov, ki ga najdemo v Afriki.

Poglej Tkivo in Virus Marburg

Vitamin K

Vitamin K je v maščobah topni vitamin, ki je pomemben za posttranslacijske modifikacije določenih proteinov, predvsem vpliva na koagulacijo krvi.

Poglej Tkivo in Vitamin K

Vnetje

Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.

Poglej Tkivo in Vnetje

Votli organ

Votli organ je organ, katerega tkivo v notranjosti oblikuje prazen prostor – svetlino.

Poglej Tkivo in Votli organ

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Poglej Tkivo in Vretenčarji

Vzdražnost

Vzdražnost je v fiziologiji sposobnost celic in tkiv, ki jih te celice sestavljajo, da se odzivajo na notranje ali zunanje dražljaje kot so signalne molekule, spremembe v koncentraciji ionov ali mehanske sile z depolarizacijo membrane.

Poglej Tkivo in Vzdražnost

Wilsonova bolezen

Wilsonova bolezen ali hepatolentikularna degeneracija je dedna presnovna motnja, ki se deduje avtosomno recesivno, značilnost bolezni pa je kopičenje bakra (Cu) v tkivih.

Poglej Tkivo in Wilsonova bolezen

Wuchereria bancrofti

Wuchereria bancrofti je nitasti parazitski helmint iz naddružine filarij (Filariae oz. Filarioidea).

Poglej Tkivo in Wuchereria bancrofti

Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Poglej Tkivo in Zajedavstvo

Zalivska mačka

Zalivska mačka (znanstveno ime Catopuma badia) je majhna divja mačka, ki prebiva na otoku Borneo, kjer velja za endemično vrsto.

Poglej Tkivo in Zalivska mačka

Zasebnost

Zasebnost je stanje, ko je posameznik sam in ni moten od ostalih oz.

Poglej Tkivo in Zasebnost

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Poglej Tkivo in Zdravilo

Zenica

Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.

Poglej Tkivo in Zenica

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Tkivo in Zgodovina biologije

Zmečkaninski sindrom

Zmečkaninski sindrom (angl. crush syndrome) je klinična slika, ki je posledica zmečkanja tkiva, posebej velikih mišic, in se kaže s šokom, z obsežnim edemom, oligurijo in drugimi znaki odpovedi ledvic.

Poglej Tkivo in Zmečkaninski sindrom

Zobna zalivka

Amalgamska zalivka Zobna zalivka ali plomba je trajno polnilo kavitete na zobu.

Poglej Tkivo in Zobna zalivka

Zraščena dvojčka

Zraščena dvojčka (poljudno tudi siamska dvojčka) sta dvojčka, ki se med embrionalnim razvojem nista popolnoma ločila in sta zato na določeni mestih zarasla.

Poglej Tkivo in Zraščena dvojčka

, Brazgotina, Briofiti, Brom, Bronhiol, Camillo Golgi, Carl Ferdinand Cori, Carlo Matteucci, Cefadroksil, Cefalizacija, Celična adhezijska molekula, Celična kultura, Celični ciklus, Celično signaliziranje, Celulit, Celulitis, Ciklooksigenaza, Citoskelet, Davični toksin, Deblo, Dezmosom, Dieldrin, Dihanje, Dinozavri, Dioksini, Dozimetrija, Dražljaj, Druga bitka pri Ypresu, Dvanajstnik, Earl Wilbur Sutherland Jr., Edem, Ekvivalentna doza, Ellis-van Creveldov sindrom, Endoderm, Endometrioza, Entamoeba histolytica, Eozinofilnost, Epiderm, Epigenetika, Eritropoeza, Etioplast, Fabryjeva bolezen, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Farmacevtska biotehnologija, Feniramin, Fitična kislina, Floem, Fluorescenčna spektroskopija, Fluorovodikova kislina, Fosgen, Gangrena, George Emil Palade, Gerald Edelman, Gerty Cori, Glikokaliks, Glikolipidi, Hayflickova meja, Hematom, Hemolimfa, Henrietta Lacks, Henry Hallett Dale, Hidroponika, Hiperplazija, Hipodermis, Hipoksija, Histamin, Histologija, Homeostaza, Hormon, Imunosupresiv, Imunski sistem, Inertni plin, Infarkt, Integument, Intermediarni filament, Ionizirajoče sevanje, Iridescenca, Ishemija, Iskanje prstnih odtisov DNA, Jajčnikov folikel, James W. Black, Jasmonat, Ježerilci, Jedrska kemija, Julius Axelrod, Kapilara, Katalaza, Kemična opeklina, Kemokin, Keton, Ketonska telesa, Kiropraktika, Klaritromicin, Klični list, Klični list (razločitev), Kožekrilci, Kožna tuberkuloza, Kobilice, Kolagen, Kolenhim, Koprofagija, Kostni mozeg, Kovina, Kri, Kriobiologija, Kriokirurgija, Kroženje ogljika, Kromatofora, Krovno tkivo, Krvna žila, Krvni bojni strup, Krvni sladkor, Ksilem, Kužnina, LADME, Levkemija, Levkoplast, Lišmanioza, Limfa, Limfangitis, Limfocit T, Lipid, Lokalni anestetik, Luska, Maščobno telesce, Magnetar, Makrofag, Mali škržatki, Malignost, Marie François Xavier Bichat, Matična celica, Medicinski pripomoček, Mehko tkivo, Mehurjevec, Melanosom, Menstruacija, Meristem, Metalotionein, Metulji, Mezgovnica, Mioglobin, Mitohondrijska toksičnost, Mnogoceličar, Mož iz Gallagha, Možganska kap, Modroobročkasta hobotnica, Monocit, Morfologija (biologija), Mrežnica, Muskarin, Nebnica, Nekroza, Nektar, Nevroglobin, Nevron, Nikotin, Nociceptor, Notranji zajedavec, Obdukcija, Ogljikov monoksid, Ogljikova nanocevka, Oksidacija beta, Onesnaževanje morja, Opeklina, Opornina, Organ (biologija), Osiromašeni uran, Osrednja lamela, Osrednje živčevje, Osrednji venski kateter, Pajki, Paraganglij, Parenhim, Patologija, Penis, Periderm, Plastična kirurgija, Plazmodezma, Pljučni rak, Ploski črvi, Pnevmokonioza, Popravljanje DNK, Porazdelitev (farmakologija), Potaknjenec, Prave muhe, Pravi mnogoceličarji, Predalasta pljuča, Preobčutljivostni pnevmonitis, Presaditev, Presledkovni stik, Presnova ogljikovih hidratov, Priležni stik, Prion, Prolaps kravje maternice, Prolaps kravje nožnice, Protin, Protiplenilska prilagoditev, Protizmrzovalni protein, Rak (bolezen), Rak dojke, Rakava celica, Rastline, Rastlinojedec, Rastlinska žila, Rastlinska celica, Razjeda zaradi pritiska, Resarji, Rizosfera, Rjavi pajek samotar, Rjavo maščobno tkivo, Saksitoksin, Silikon, Simplast, Sistemski krvni obtok, Sitasti element, Sklenina, Sklerenhim, Skorbut, Spinozaver, Spužve, Srce, Staranje, Stela (botanika), Steljka, Stenice, Stradanje, Stržen (botanika), Strjevanje krvi, Strupeni bradavičar, Strupenost, Tamoksifen, Telo (fizika), Teratom, Termogenin, Tetrodotoksin, Toksin, Triacilglicerol, Trichinella spiralis, Trn, Trosovnica, Tumor, Tumorski označevalec, Tvor, Tyndallov pojav, Učinek povečane prepustnosti in zadrževanja, Unani, Vazektomija, Vazokonstrikcija, Večlistni kolimatorski sistem, Veratridin, Vezikel, Vezivo, Vezivo (biologija), Višje rastline, Vinblastin, Virus Marburg, Vitamin K, Vnetje, Votli organ, Vretenčarji, Vzdražnost, Wilsonova bolezen, Wuchereria bancrofti, Zajedavstvo, Zalivska mačka, Zasebnost, Zdravilo, Zenica, Zgodovina biologije, Zmečkaninski sindrom, Zobna zalivka, Zraščena dvojčka.