Kazalo
56 odnosi: Alkan, Aluvialni stožec, Atmosfera nebesnega telesa, Cassini-Huygens, Christiaan Huygens, Despina (luna), Diona (luna), Galateja (luna), Gattaca, Gerard Peter Kuiper, Gorovje, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Hiperion (luna), Koledar, Kriovulkan, Ladoško jezero, Larisa (luna), Luna, Metan, Najada (luna), Naravni satelit, Naseljivi planet, Nepravilni satelit, Nezemeljsko življenje, Ocean, Ogljikovodik, Ognjenik, Ohridsko jezero, Osončje, Peščeno morje, Planet, Poimenovanje astronomskih teles, Površinska težnost, Program Voyager, Propen, Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Saturnovi obroči, Seznam astronomskih vsebin, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Sipina, Sirene s Titana, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Talasa (luna), Titan, Voda, Voyager 2, Zemljin približek, ... Razširi indeks (6 več) »
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Titan (luna) in Alkan
Aluvialni stožec
Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.
Poglej Titan (luna) in Aluvialni stožec
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Titan (luna) in Atmosfera nebesnega telesa
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Titan (luna) in Cassini-Huygens
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Titan (luna) in Christiaan Huygens
Despina (luna)
Despina (grško Δέσποινα: Despoina) je Neptunu tretji najbližji naravni satelit.
Poglej Titan (luna) in Despina (luna)
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Titan (luna) in Diona (luna)
Galateja (luna)
Galateja (starogrško: Galáteja) je Neptunov četrti notranji naravni satelit.
Poglej Titan (luna) in Galateja (luna)
Gattaca
Gattaca je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Andrewa Niccola, ki je izšel leta 1997 v distribuciji Columbia Pictures.
Poglej Titan (luna) in Gattaca
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Titan (luna) in Gerard Peter Kuiper
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Titan (luna) in Gorovje
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.
Poglej Titan (luna) in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Titan (luna) in Hiperion (luna)
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Titan (luna) in Koledar
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Titan (luna) in Kriovulkan
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Poglej Titan (luna) in Ladoško jezero
Larisa (luna)
Larisa je Neptunov notranji naravni satelit.
Poglej Titan (luna) in Larisa (luna)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Titan (luna) in Luna
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Titan (luna) in Metan
Najada (luna)
Najada (grško Ναϊάδ-ες: Naiades) je Neptunu najbližji naravni satelit.
Poglej Titan (luna) in Najada (luna)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Titan (luna) in Naravni satelit
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Titan (luna) in Naseljivi planet
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Titan (luna) in Nepravilni satelit
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Titan (luna) in Nezemeljsko življenje
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Titan (luna) in Ocean
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Titan (luna) in Ogljikovodik
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Titan (luna) in Ognjenik
Ohridsko jezero
Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.
Poglej Titan (luna) in Ohridsko jezero
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Titan (luna) in Osončje
Peščeno morje
Peščeno morje ali erg (ali morje sipin ali peščena plošča, če nima sipin) je široka, ravna površina puščave, pokrita s peskom z malo ali nič vegetativnega pokrova, ki ga je oblikoval veter.
Poglej Titan (luna) in Peščeno morje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Titan (luna) in Planet
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Titan (luna) in Poimenovanje astronomskih teles
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Titan (luna) in Površinska težnost
Program Voyager
Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.
Poglej Titan (luna) in Program Voyager
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Titan (luna) in Propen
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Titan (luna) in Saturn
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Poglej Titan (luna) in Saturnovi naravni sateliti
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Titan (luna) in Saturnovi obroči
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Titan (luna) in Seznam astronomskih vsebin
Seznam teles v Osončju
Sonce.
Poglej Titan (luna) in Seznam teles v Osončju
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Poglej Titan (luna) in Seznam teles v Osončju po masi
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Poglej Titan (luna) in Seznam teles v Osončju po polmeru
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Titan (luna) in Sipina
Sirene s Titana
Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.
Poglej Titan (luna) in Sirene s Titana
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Titan (luna) in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Talasa (luna)
Tálasa (grško Θάλασσα: Talasa) je Neptunu drugi najbližji naravni satelit.
Poglej Titan (luna) in Talasa (luna)
Titan
Titan lahko pomeni.
Poglej Titan (luna) in Titan
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Titan (luna) in Voda
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Titan (luna) in Voyager 2
Zemljin približek
Zemljin približek ali tudi Zemljin dvojček in planet podoben Zemlji (in Twin Earth, Earth Twin, Second Earth, Alien Earth, Earth 2 ali Earth-like planet)) je planet ali naravni satelit, ki ima značilnosti podobne našemu planetu - Zemlji. Takšen planet je možen kandidat za naselitev in s tem za širitev in ohranitev zemeljskega življenja v primeru globalne katastrofe.
Poglej Titan (luna) in Zemljin približek
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Poglej Titan (luna) in 1 E13 m²
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Poglej Titan (luna) in 1 E6 m
15 Evnomija
15 Evnomija (mednarodno ime 15 Eunomia, starogrško: Eunomía) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Titan (luna) in 15 Evnomija
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Titan (luna) in 2005
324 Bamberga
324 Bamberga (mednarodno ime je tudi 324 Bamberga) eden izmed največjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Titan (luna) in 324 Bamberga
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Titan (luna) in 6 Heba