Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Timuridsko cesarstvo

Index Timuridsko cesarstvo

Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Ali Kušči, Ani, Turčija, Šahruh Mirza, Čagatajščina, Časovni pregled astronomov, Bitka pri Ankari, Bitka pri Kondurči, Bordžigini, Džanibeg, Delhijski sultanat, Halil Sultan, Hivski kanat, Kašgar, Miniatura (umetnost), Perzijsko cesarstvo, Pir Mohamed, Timur Lenk, Timuridi, Turkestan, Ulug Beg, Vagaršapat, Veliki Iran, Zelena mošeja, Balh, 1374, 1384, 1407, 1411, 22. februar, 4. november.

Ali Kušči

Alaudin Ali Ibn Mohamed Samarkandi, bolj znan kot mula Ali Kušči (osmansko turško in perzijsko علی قوشچی, kuşçu – turško sokolar,Vlahakis, George (2006). Imperialism and science: social impact and interaction. ABC-CLIO, str. 75, ISBN 978-1-85109-673-2. latinsko Ali Kushgii), je bil turški astronom, matematik in naravoslovec, rojen v Samarkandu, ki se je malo pred letom 1472 preselil v Osmansko cesarstvo, * 1403, Samarkand, Timuridsko cesarstvo, † 16.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Ali Kušči

Ani, Turčija

url-status.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Ani, Turčija

Šahruh Mirza

Šahruh Mirza, vladar vzhodnega dela Timuridskega cesarstva, * 20. avgust 1377, Samarkand, Uzbekistan, † 13. marec 1447.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Šahruh Mirza

Čagatajščina

Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Čagatajščina

Časovni pregled astronomov

Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Časovni pregled astronomov

Bitka pri Ankari

Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Bitka pri Ankari

Bitka pri Kondurči

Bitka pri reki Kondurči v sedanji Samarski regiji v Rusiji je bila velika bitka, ki je potekala 18. junija 1391 med vojskama Timur Lenka in Zlate horde pod poveljstvom kana Toktamiša na bregu reke Kondurče.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Bitka pri Kondurči

Bordžigini

Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Bordžigini

Džanibeg

Džanibeg ali Džanibeg kan je bil od leta 1342 do 1357 kan Zlate horde, * ni znano, Zlata horda, † 1357, Saraj.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Džanibeg

Delhijski sultanat

Delhijski sultanat (Perzijščina:دهلی سلطان, Urdujščina: دہلی سلطنت) je bil muslimanski sultanat z glavnim mestom v Delhiju, ki se je razprostiral čez velik del Indijskega podkontinenta celih 320 let (1206–1526).

Poglej Timuridsko cesarstvo in Delhijski sultanat

Halil Sultan

Halil Sultan (čagatajsko/perzijsko خلیل سلطان‎‎) je bil timuridski vladar Transoksanije, ki je vladal od 18. februarja 1405 do leta 1409, * 1384, † 4. november 1411, Raj, Timuridsko cesarstvo.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Halil Sultan

Hivski kanat

Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه‎‎) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Hivski kanat

Kašgar

Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Kašgar

Miniatura (umetnost)

Elisabeth von Brandenburg (1510–1558), Miniatura, Braunschweigisches Landesmuseum. Miniatura (iz italijanščine) ima dvojni pomen v slikarstvu.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Miniatura (umetnost)

Perzijsko cesarstvo

Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Perzijsko cesarstvo

Pir Mohamed

Pir Mohamed Ibn Džahangir je bil timuridski princ, ki je po smrti svojega starega očeta Timur LenkaPeter Jackson, Lawrence Lockhart (1986).

Poglej Timuridsko cesarstvo in Pir Mohamed

Timur Lenk

Timur (perzijsko تیمور‎‎, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ‎‎, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Timur Lenk

Timuridi

Timuridi (perzijsko تیموریان‎‎), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان‎‎, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Timuridi

Turkestan

Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Turkestan

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Ulug Beg

Vagaršapat

Vagaršapat je četrto največje mesto v Armeniji in najštevilnejša občinska skupnost province Armavir.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Vagaršapat

Veliki Iran

Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Veliki Iran

Zelena mošeja, Balh

Zelena Mošeja. Masjid Sabz ali Zelena Mošeja je mošeja iz 15.

Poglej Timuridsko cesarstvo in Zelena mošeja, Balh

1374

1374 (MCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Timuridsko cesarstvo in 1374

1384

1384 (MCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Timuridsko cesarstvo in 1384

1407

1407 (MCDVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Timuridsko cesarstvo in 1407

1411

1411 (MCDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Timuridsko cesarstvo in 1411

22. februar

22.

Poglej Timuridsko cesarstvo in 22. februar

4. november

4.

Poglej Timuridsko cesarstvo in 4. november