Kazalo
33 odnosi: Ahmed bin Kučuk, Ak Kojunlu, Azerbajdžan, Šahruh Mirza, Šindžjang, Babur, Barlasi, Fatehpur Sikri, Gijasedin al-Kaši, Gur Emir, Halil Sultan, Iran, Islamska umetnost, Kašgar, Merv, Miran Šah, Mirza, Mogulska arhitektura, Mogulski cesarji, Mogulski imperij, Mohamed, Perzijska miniatura, Pir Mohamed, Rašid al-Din, Seznam perzijskih kraljev, Sistan, Timur Lenk, Ulug Beg, Velika geografska odkritja, Veliki Horasan, Vladarska rodbina, Zelena mošeja, Bursa, 1444.
Ahmed bin Kučuk
Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.
Poglej Timuridi in Ahmed bin Kučuk
Ak Kojunlu
Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.
Poglej Timuridi in Ak Kojunlu
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Timuridi in Azerbajdžan
Šahruh Mirza
Šahruh Mirza, vladar vzhodnega dela Timuridskega cesarstva, * 20. avgust 1377, Samarkand, Uzbekistan, † 13. marec 1447.
Poglej Timuridi in Šahruh Mirza
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Timuridi in Šindžjang
Babur
Babur (بابر|lit.
Poglej Timuridi in Babur
Barlasi
Barlasi (mongolsko Barulas,S.M. Grupper. A Barulas Family Narrative in the Yuan Shih: Some Neglected Prosopographical and Institutional Sources on Timurid Origins. Archivum Eurasiae Medii Aevi 8 (1992–94): 11–97. čagatajsko in perzijsko,برلاس, Barlās, tudi Berlas) so bili mongolska, kasneje poturčenaB.F.
Poglej Timuridi in Barlasi
Fatehpur Sikri
Fatehpur Sikri (hindi) je mesto v okrožju Agra v Utar Pradeš v Indiji.
Poglej Timuridi in Fatehpur Sikri
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Timuridi in Gijasedin al-Kaši
Gur Emir
Gur Emir ali Guri Emir (uzbeško Amir Temur maqbarasi, Go'ri Amir, perzijsko گورِ امیر, Kraljev krob) je mavzolej azijskega osvajalca Timur Lenka v Samarkandu, Uzbekistan.
Poglej Timuridi in Gur Emir
Halil Sultan
Halil Sultan (čagatajsko/perzijsko خلیل سلطان) je bil timuridski vladar Transoksanije, ki je vladal od 18. februarja 1405 do leta 1409, * 1384, † 4. november 1411, Raj, Timuridsko cesarstvo.
Poglej Timuridi in Halil Sultan
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Timuridi in Iran
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Timuridi in Islamska umetnost
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej Timuridi in Kašgar
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Timuridi in Merv
Miran Šah
Mirza Miran Šah Beg (perzijsko میران شاہ) je bil sin emirja Timur Lenka in vladar Kandaharja, * 1366, † 21. april 1408.
Poglej Timuridi in Miran Šah
Mirza
Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.
Poglej Timuridi in Mirza
Mogulska arhitektura
Mogulska arhitektura je vrsta indo-islamske arhitekture, ki so jo razvili Moguli v 16., 17.
Poglej Timuridi in Mogulska arhitektura
Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16.
Poglej Timuridi in Mogulski cesarji
Mogulski imperij
Mogulski imperij Mogulski imperij, (perzijsko: Gurkānī, گوركانى) je bil imperij, ki je v svojem največjem ozemeljskem obsegu vladal večini indijske podceline.
Poglej Timuridi in Mogulski imperij
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Timuridi in Mohamed
Perzijska miniatura
Perzijska miniatura (perzijsko نگارگری ایرانی negârgari Irâni) je majhna perzijska slika na papirju, bodisi knjižna ilustracija ali ločeno umetniško delo, namenjeno za shranjevanje v albumu takšnih del, imenovanem muraqqa.
Poglej Timuridi in Perzijska miniatura
Pir Mohamed
Pir Mohamed Ibn Džahangir je bil timuridski princ, ki je po smrti svojega starega očeta Timur LenkaPeter Jackson, Lawrence Lockhart (1986).
Poglej Timuridi in Pir Mohamed
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Timuridi in Rašid al-Din
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Timuridi in Seznam perzijskih kraljev
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Timuridi in Sistan
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Timuridi in Timur Lenk
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Timuridi in Ulug Beg
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Timuridi in Velika geografska odkritja
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Timuridi in Veliki Horasan
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Timuridi in Vladarska rodbina
Zelena mošeja, Bursa
Zelena mošeja, znana tudi kot mošeja Mehmeda I., je del večjega kompleksa na vzhodni strani Burse v Turčiji, nekdanje prestolnice osmanskih Turkov, preden so jih zavzeli Konstantinopel leta 1453.
Poglej Timuridi in Zelena mošeja, Bursa
1444
1444 (MCDXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Timuridi in 1444