Kazalo
164 odnosi: Ahaja (rimska provinca), Akrolit, Albanjana (Rimska utrdba), Aldobrandinijeve »tazze«, Allgäu, Anali (Tacit), Anhur, Antične olimpijske igre, Antiohija, Apicius, Arheološko najdišče Mérida, Arminij, Artaban III., Avgust (naslov), Avgustov forum, Avgustov mavzolej, Avgustov tempelj, Španska humanistična medicina v 20. stoletju, Švica, Bangalore, Barberinijev diptih, Baton I., Berenika (pristanišče), Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bosporsko kraljestvo, Brazilski narodni muzej, Cambodunum, Carnuntum, Carrarski marmor, Castra Vetera, Cezar (naslov), Circus Maximus, Dalmacija, Damnatio memoriae, Delminij, Dendera, Domicijan, Edui, Emerita Augusta, Emona, Fasti, Fectio, Flevum, Forum, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Kilnij Mecen, Galba, Galileja, Galilejsko jezero, Gemma Augustea, ... Razširi indeks (114 več) »
Ahaja (rimska provinca)
Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.
Poglej Tiberij in Ahaja (rimska provinca)
Akrolit
Doprsni kip Antinous Mondragone, akrolit kultne podobe božanskega Antinousa Konstantinova glava; bel marmor, opeka, les, pozlačen bron; Rim, Kapitolski Muzeji Akrolit (iz grških Akros.
Poglej Tiberij in Akrolit
Albanjana (Rimska utrdba)
Albanjana je bilo ime, ki so ga stari Rimljani dali naselju na južnem bregu reke Ren, približno 40 kilometrov od njenega izliva v Severno morje, znano kot Alfen in današnji Alphen aan den Rijn na Nizozemskem.
Poglej Tiberij in Albanjana (Rimska utrdba)
Aldobrandinijeve »tazze«
Aldobrandinijeve Tazze so komplet 12 srebrno pozlačenih stoječih posod v obliki plitve tazze, ki jih včasih opisujejo kot sklede ali posode.
Poglej Tiberij in Aldobrandinijeve »tazze«
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Tiberij in Allgäu
Anali (Tacit)
15. knjiga, 44. poglavje Anali rimskega zgodovinarja in senatorja Tacita je zgodovina rimskega imperija od vladavine Tiberija do vladavine Nerona, med leti 14 – 68 našega štetja.
Poglej Tiberij in Anali (Tacit)
Anhur
Anhur, Onuris, Onouris, An-Her, Anhuret, Han-Her ali Inhert, je bil zgodnji staroegipčanski bog, prvotno bog vojne, ki so ga častili v okolici Abidosa, zlasti v Tinisu.
Poglej Tiberij in Anhur
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Tiberij in Antične olimpijske igre
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Tiberij in Antiohija
Apicius
Rokopis ''Apicija'' iz samostana v Fuldi, napisan okoli leta 900 Apicius, zbirka rimskih kuharskih receptov, ki je bila napisana verjetno v poznem 4.
Poglej Tiberij in Apicius
Arheološko najdišče Mérida
Arheološko najdišče Mérida, Extremadura, Španija, je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na Iberskem polotoku.
Poglej Tiberij in Arheološko najdišče Mérida
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Tiberij in Arminij
Artaban III.
Ekbatani; na reverzu je sedeč lokostrelec in napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΒΑΣΙΛΕΩΝ ΕΥΕΡΓΕΤΟΥ ΑΡΣΑΚΟΥ ΔΙΚΑΙΟΥ ΕΠΙΦΑΝΟΥΣ ΦΙΛΕΛΛΗΝΟΣ – Kralj kraljev Arsak, dobrotnik, pravičnež, vzvišen, prijatelj Grkov Artaban III.
Poglej Tiberij in Artaban III.
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Tiberij in Avgust (naslov)
Avgustov forum
Avgustov forum (italijansko: Foro di Augusto) je eden izmed cesarskih forumov v Rimu, ki ga je zgradil Avgust.
Poglej Tiberij in Avgustov forum
Avgustov mavzolej
Avgustov mavzolej (italijansko Mausoleo di Augusto) je velika grobnica, ki jo je rimski cesar Avgust zgradil leta 28 pr.
Poglej Tiberij in Avgustov mavzolej
Avgustov tempelj
Avgustov tempelj ali Tempelj Divusa Avgusta je bil velik tempelj, prvotno zgrajen v spomin na poveličanega prvega rimskega cesarja, Augusta.
Poglej Tiberij in Avgustov tempelj
Španska humanistična medicina v 20. stoletju
V Španiji je v 20. stoletju vladalo protislovje.
Poglej Tiberij in Španska humanistična medicina v 20. stoletju
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Tiberij in Švica
Bangalore
Bangalore, uradno Bengaluru, je glavno mesto indijske zvezne države Karnataka.
Poglej Tiberij in Bangalore
Barberinijev diptih
Barberinijev diptih ali Barberinijeva slonovina je bizantinski list iz cesarskega diptiha iz pozne antike, zdaj v Louvru v Parizu.
Poglej Tiberij in Barberinijev diptih
Baton I.
Baton I. ali Baton Dezitijat, ilirski vojskovodja, vodja velike ilirske vstaje proti Rimljanom leta 6-9 n. št..
Poglej Tiberij in Baton I.
Berenika (pristanišče)
Berenika ali Berenika Trogloditika (grško, Bereníke) je bilo staroegipčansko pristanišče na zahodni obali Rdečega morja.
Poglej Tiberij in Berenika (pristanišče)
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Tiberij in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Tiberij in Bosporsko kraljestvo
Brazilski narodni muzej
Brazilski narodni muzej (portugalsko Museu Nacional) je bila najstarejša znanstvena ustanova Brazilije in eden največjih muzejev naravoslovja in antropologije v Amerikah.
Poglej Tiberij in Brazilski narodni muzej
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Tiberij in Cambodunum
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Tiberij in Carnuntum
Carrarski marmor
Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.
Poglej Tiberij in Carrarski marmor
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Poglej Tiberij in Castra Vetera
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Tiberij in Cezar (naslov)
Circus Maximus
Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.
Poglej Tiberij in Circus Maximus
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Tiberij in Dalmacija
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Poglej Tiberij in Damnatio memoriae
Delminij
Mesta v Istri in severni Dalmaciji Delminij (latinsko: Delminium),Opća enciklopedija JLZ, 2.
Poglej Tiberij in Delminij
Dendera
Dendera (arabsko دندرة Dandarah ali Denderah, grško Tentiris ali Tentira, koptsko Tentore), antični Iunet, je majhno mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od Luksorja.
Poglej Tiberij in Dendera
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Tiberij in Domicijan
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Poglej Tiberij in Edui
Emerita Augusta
Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.
Poglej Tiberij in Emerita Augusta
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Tiberij in Emona
Fasti
Julijevo reformo koledarja; julij in avgust (''Quintilis'' in ''Sextilis'', peti in šesti mesec), sta omogočala vstavljanje prestopnega meseca Fasti (ed.) so bili v antičnem Rimu kronološki ali na koledarju zasnovani seznami ali drugi kronološki zapisi ali razporedi uradnih in versko sankcioniranih dogodkov.
Poglej Tiberij in Fasti
Fectio
Fectio v prikazu poteka Spodnjegermanskega limesa Utrdba Vechten Nagrobnik Tračana Valensa, sina Bititralisa, 2. st.,Najdeno: Fectio,Razstavljeno: Rijksmuseum van Oudheden, Leiden Fectio, v stari nizozemščini znan kot Vechten, je bil rimski kastelum v provinci Spodnja Germanija, ustanovljen leta 4 ali 5 našega štetja.
Poglej Tiberij in Fectio
Flevum
Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.
Poglej Tiberij in Flevum
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Tiberij in Forum
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Tiberij in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Kilnij Mecen
Gaj Kilnij Mecen (lat. Gaius Cilnius Maecenas), rimski politik, pesnik, diplomat, prijatelj in politični svetovalec Gaja Avgusta Oktavijana (prvi rimski cesar in ustanovitelj Rimskega imperija) ter navdih za novo generacijo avgustovskih pesnikov, vključno s Horacijem, Vergilom in Propercijem, *15 April 70.
Poglej Tiberij in Gaj Kilnij Mecen
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Tiberij in Galba
Galileja
Galileja (hebrejsko.
Poglej Tiberij in Galileja
Galilejsko jezero
Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu.
Poglej Tiberij in Galilejsko jezero
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Tiberij in Gemma Augustea
Gemonijske stopnice
Gemonijske stopnice (latinsko Scalae Gemoniae, italijansko Scale Gemonie) so bile stopnice v antičnem mestu Rimu.
Poglej Tiberij in Gemonijske stopnice
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Tiberij in Germanik
Gnej Domicij Corbulon
Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.
Poglej Tiberij in Gnej Domicij Corbulon
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Poglej Tiberij in Gonzagova kameja
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Poglej Tiberij in Hamavi
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Tiberij in Helenistična umetnost
Herod Agripa I.
Herod Agripa I. (hebrejsko אגריפס הראשון (Agripa I.), latinsko, grško), znan tudi kot Herod ali Agripa I., je bil v letih 41-44 od Rima odvisni kralj Judeje, * 10 pr. n. št., † 44.
Poglej Tiberij in Herod Agripa I.
Herod Antipa
Herod Antipa je bil približno od leta 4 pr.
Poglej Tiberij in Herod Antipa
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Tiberij in Hierapolis
Julijsko-klavdijska rodbina
Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.
Poglej Tiberij in Julijsko-klavdijska rodbina
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Tiberij in Kaligula
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Tiberij in Kapadokija
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Tiberij in Kapadokija (rimska provinca)
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Tiberij in Kizik
Klavdij (ime)
Klavdij je moško osebno ime.
Poglej Tiberij in Klavdij (ime)
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Tiberij in Klavdij I.
Kom Ombo
Kom Ombo (egipčansko Nubt, Nubet ali Nubit (Nbyt), Zlato mesto, arabsko كومأمبو, Kom Ombo, koptsko ⲙⲃⲱ, Embo, starogrško, Omboi) ali Ombi, je mesto v Egiptu, ki slovi po staroegipčanskem templju Kom Ombo.
Poglej Tiberij in Kom Ombo
Komagena
Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Poglej Tiberij in Komagena
Konkordijin tempelj
Konkordijin tempelj (lat. Aedes Concordiae) v antičnem mestu Rimu se nanaša na vrsto svetišč ali templjev, ki so bili posvečeni rimski boginji Konkordiji in postavljeni na zahodnem koncu rimskega foruma.
Poglej Tiberij in Konkordijin tempelj
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.
Poglej Tiberij in Konstantin IV.
Korintska ožina
Korintska ožina je ozek pas zemljišča, ki povezuje polotok Peloponez s preostalo celinsko Grčijo v bližini mesta Korint.
Poglej Tiberij in Korintska ožina
Korzika in Sardinija (rimska provinca)
Korzika in Sardinija (latinsko Corsica et Sardinia), antična rimska provinca na otokih Sardiniji in Korziki.
Poglej Tiberij in Korzika in Sardinija (rimska provinca)
Kudžula Kadfiz
Kudžula Kadfiz (kušansko, Kozoulou Kadfizou ali, Kozola Kadafes, harošti 𐨐𐨂𐨗𐨂𐨫 𐨐𐨯, IAST Ku-ju-la Ka-sa, Kudžula Kasa, starokitajsko 丘就卻,Qiujiuque) je bil od leta 30 do 80 n. št.
Poglej Tiberij in Kudžula Kadfiz
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Tiberij in Kvadi
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Tiberij in Leptis Magna
Livija Druzila
Livija Druzila (lat. Livia Drusilla) po letu 14 n. št.
Poglej Tiberij in Livija Druzila
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Tiberij in Lutecija
Mark Klavdij Marcel
Mark Klavdij Marcel (Marcus Claudius Marcellus, 42. pr. n. št. - 23. pr. n. št.) je bil rimski plemič iz časa zgodnjega cesarstva, znan kot nečak cesarja Avgusta.
Poglej Tiberij in Mark Klavdij Marcel
Marobod
Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.
Poglej Tiberij in Marobod
Menander Protektor
Menander Protektor ali Menender Bizantinec, bizantinski zgodovinar, rojen sredi 6.
Poglej Tiberij in Menander Protektor
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Tiberij in Mojzes
Musée de Cluny
Musée de Cluny, tudi Clunyjski muzej (francoska izgovorjava), uradno Musée de Cluny-Musée National du Moyen Âge (lit. Muzej Cluny-Narodni muzej srednjega veka), je muzej srednjeveške umetnosti v Parizu.
Poglej Tiberij in Musée de Cluny
Mut
Mut, tudi Maut in Mout (slovensko mati), je bila egipčanska boginja z več vlogami, ki so se v več tisoč letih egipčanske zgodovine spreminjale.
Poglej Tiberij in Mut
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Tiberij in Nürnberški grad
Nevşehir
Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.
Poglej Tiberij in Nevşehir
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Tiberij in Orange, Vaucluse
Ostia Antica
Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.
Poglej Tiberij in Ostia Antica
Otok Reichenau
Otok Reichenau je otok v Bodenskem jezeru v južni Nemčiji.
Poglej Tiberij in Otok Reichenau
Palatinski grič
Palatinski grič (/ ˈpælətaɪn /; latinsko Collis Palatium ali Mons Palatinus; italijansko Palatino) je srednji med najstarejšimi rimskimi sedmimi griči in eden najstarejših delov mesta, imenovan tudi »prvo jedro rimskega imperija«.
Poglej Tiberij in Palatinski grič
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Poglej Tiberij in Palestrina
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Tiberij in Panonija (rimska provinca)
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Tiberij in Partsko cesarstvo
Pescara
Pescara (abruško Pescàrë; pescarese Piscàrë) je glavno mesto pokrajine Pescara v deželi Abruci v Italiji.
Poglej Tiberij in Pescara
Plebejski tribun
Plebejski, pogosto napačno ljudski tribun (latinsko), je bil prvi politični položaj v Rimski republiki, odprt za plebejce, in bil skozi celo zgodovino republike najpomembnejši organ za nadzor oblasti rimskega senata in magistratov.
Poglej Tiberij in Plebejski tribun
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Tiberij in Plovdiv
Pompejevo gledališče
Pompejevo gledališče (lat. Theatrum Pompeii, italijansko Teatro di Pompeo) je bila zgradba v antičnem Rimu, ki jo je v drugi polovici Rimske republike zgradil Pompej Veliki (Gnej Pompej Magn).
Poglej Tiberij in Pompejevo gledališče
Poncij Pilat
''Ecce Homo'' (Glejte, človek!), Poncij pilat pokaže Jezusa množici, Antonio Ciseri. Poncij Pilat je bil rimski guverner Judeje.
Poglej Tiberij in Poncij Pilat
Ponte di Tiberio (Rimini)
Tiberijev most (italijansko Ponte di Tiberio) ali Avgustov most (latinsko Pons Augustus) je rimski most v Riminiju v Italiji.
Poglej Tiberij in Ponte di Tiberio (Rimini)
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Tiberij in Pretor
Prvo antično gledališče v Larisi
Prvo antično gledališče v Larisi je antično grško gledališče in največje gledališče v Tesaliji, ki je lahko sprejelo 10.000 ljudi.
Poglej Tiberij in Prvo antično gledališče v Larisi
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Tiberij in Publij Kornelij Tacit
Publij Kvintilij Var
Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.
Poglej Tiberij in Publij Kvintilij Var
Ratiaria
Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.
Poglej Tiberij in Ratiaria
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Tiberij in Retija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Tiberij in Rimska Britanija
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Tiberij in Rimska cesta
Rimska kolonija
Ostanki južnega emonskega obzidja na Mirju Rimska kolonija (latinsko colonia) je bila prvotno rimska vojaška postojanka na novoosvojenih ozemljih, ustanovljena za njihovo obrambo.
Poglej Tiberij in Rimska kolonija
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Tiberij in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Tiberij in Rimsko cesarstvo
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Tiberij in Rodos
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Tiberij in Roma (mitologija)
Saepta Julia
Saepta Julia je bila zgradba na Marsovem polju v Rimu, kjer so se državljani zbrali, da bi oddali glasove na volitvah.
Poglej Tiberij in Saepta Julia
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Tiberij in Sarajevo
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Tiberij in Sarde
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Poglej Tiberij in Seznam antičnih plemen v Iliriji
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Tiberij in Seznam rimskih cesarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Tiberij in Seznam zgodovinskih vsebin
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Tiberij in Skulpture iz Sperlonge
Slavolok Orange
Slavolok v Orangeu (francosko Arc de triomphe d'Orange) je slavolok v mestu Orange v jugovzhodni Franciji.
Poglej Tiberij in Slavolok Orange
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Poglej Tiberij in Svetonij
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Tiberij in Tarraco
Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj Izide in Serapisa je bil dvojni tempelj v Rimu, namenjen egiptovskim božanstvom Izidi in Serapisu na Marsovem polju, neposredno vzhodno od Saepta Julie.
Poglej Tiberij in Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj Kastorja in Poluksa
Tempelj Kastorja in Poluksa (italijansko tempio dei Dioscuri) je antični tempelj v Rimskem forumu v Rimu, v osrednji Italiji.
Poglej Tiberij in Tempelj Kastorja in Poluksa
Tempelj v Kom Ombu
Dvojni tempelj Kom Ombo je star egipčanski tempeljski kompleks na vzhodnem bregu Nila v zgornjem Egiptu.
Poglej Tiberij in Tempelj v Kom Ombu
Tiberija
Tiberija ponoči Tiberija (hebrejsko, arabsko:, mednarodno tudi Tiberia, Tiberias, Tiberiada) je mesto ob Galilejskem oziroma Tiberijskem jezeru v Izraelu.
Poglej Tiberij in Tiberija
Tiridat III.
Tiridat III.
Poglej Tiberij in Tiridat III.
Tourski amfiteater
Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta.
Poglej Tiberij in Tourski amfiteater
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Tiberij in Trdnjava Klis
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Tiberij in Trgovska pot
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Tiberij in Varjagi
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Tiberij in Velika Germanija
Velika ilirska vstaja
Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.
Poglej Tiberij in Velika ilirska vstaja
Velika kameja Francije
Velika francoska kameja (francosko Grand Camée de France) je petslojna cesarsko-rimska kameja iz oniksa iz okoli leta 23.
Poglej Tiberij in Velika kameja Francije
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Tiberij in Via Aemilia
VIII. legija Augusta
VIII.
Poglej Tiberij in VIII. legija Augusta
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Poglej Tiberij in Vojna na Bližnjem vzhodu
Volsinii
Volsinii ali Vulsinii (etruščansko Velzna ali Velusna; grško Ouolsinii, Ὀυολσίνιοι; Ὀυολσίνιον), je ime dveh starodavnih mest Etrurije, enega, ki na obali Lacus Volsiniensis (sodobno Lago di Bolsena) in drugega na Via Clodia, med Clusiumom (današnji Chiusi) in Forumom Cassii (danes Vetralla).
Poglej Tiberij in Volsinii
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Tiberij in XIV. legija Gemina
XIX. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.
Poglej Tiberij in XIX. legija
XV. legija Apollinaris
XV. legija Apollinaris (latinsko, Petnajsta Apolonova legija) je bila rimska legija, ki jo je leta 41/40 pr. n. št. ustanovil Oktavijan. Njen emblem je bil verjetno podoba Apolona ali ene od njegovih svetih živali. XV. legijo včasih zamenjujejo z dvema drugima legijama z enako številko.
Poglej Tiberij in XV. legija Apollinaris
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Poglej Tiberij in XVIII. legija
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Tiberij in XX. legija Valeria Victrix
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Tiberij in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Tiberij in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovine (Tacit)
Incipit dela ''Historiae'' v editio princeps. Zgodovine je rimska zgodovinska kronika Tacita.
Poglej Tiberij in Zgodovine (Tacit)
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Tiberij in Zgornja Švabska
12 pr. n. št.
12 pr.
Poglej Tiberij in 12 pr. n. št.
13
13 (XIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Tiberij in 13
13 pr. n. št.
13 pr.
Poglej Tiberij in 13 pr. n. št.
14
14 (XIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Tiberij in 14
14 pr. n. št.
14 pr.
Poglej Tiberij in 14 pr. n. št.
15
15 (XV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Tiberij in 15
15 pr. n. št.
15 pr.
Poglej Tiberij in 15 pr. n. št.
16. marec
16.
Poglej Tiberij in 16. marec
16. november
16.
Poglej Tiberij in 16. november
20
20 (XX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Tiberij in 20
21
21 (XXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Tiberij in 21
27
27 (XXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Tiberij in 27
37
37 (XXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Tiberij in 37
4
4 (IV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo, po proleptičnem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na torek.
Poglej Tiberij in 4
42 pr. n. št.
42 pr.
Poglej Tiberij in 42 pr. n. št.
5
5 (V) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Tiberij in 5
7 pr. n. št.
7 pr.
Poglej Tiberij in 7 pr. n. št.
9 pr. n. št.
9 pr.
Poglej Tiberij in 9 pr. n. št.
Prav tako znan kot Tiberij I..