Kazalo
104 odnosi: Algebrska geometrija, Arhimedski graf, August Ferdinand Möbius, Avtomorfizem, Avtomorfizem grafa, Štefan Znám, Biggs-Smithov graf, Binarna matrika, Brodnikov problem, Celoštevilska matrika, Celoštevilski graf, Ciklični graf, Dejterov graf, Devetinpetdeset ikozaedrov, Diskretna matematika, Dodekaedrski graf, Dragan Marušič, Drevo (teorija grafov), Drevo igre, Dualni polieder, Dvodelni graf, Dvojiško drevo, Edmondsonova matrika, Egon Zakrajšek, Erdős-Gyárfásova domneva, Feynmanov graf, Folkmanov graf, Gabriel Andrew Dirac, George Green, George Pólya, Graf, Graf (matematika), Graf prisekanega tetraedra, Hamiltonova pot, Heawoodov graf, Hedetniemijeva domneva, Hipergraf, Hipohamiltonov graf, Hoffman-Singletonov graf, Ikozaedrski graf, Incidenčna matrika, Izolirana točka, Izomorfizem grafov, Karakteristična funkcija, Kazimierz Kuratowski, Kletka (teorija grafov), Kockin graf, Kombinatorika, Kromatično število, Kubični graf, ... Razširi indeks (54 več) »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Teorija grafov in Algebrska geometrija
Arhimedski graf
Arhimedski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet arhimedskega telesa.
Poglej Teorija grafov in Arhimedski graf
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Teorija grafov in August Ferdinand Möbius
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Teorija grafov in Avtomorfizem
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Poglej Teorija grafov in Avtomorfizem grafa
Štefan Znám
Štefan Znám, slovaški matematik, * 9. februar 1936, vas Veľký Blh, Češkoslovaška (sedaj Slovaška), † 17. julij 1993, Bratislava, Slovaška.
Poglej Teorija grafov in Štefan Znám
Biggs-Smithov graf
Biggs-Smithov graf je v teoriji grafov neusmerjeni regularni graf stopnje 3 s 102 točkama in 153 povezavami.
Poglej Teorija grafov in Biggs-Smithov graf
Binarna matrika
Binarna matrika (tudi matrika (0,1), dvojiška matrika, Booleova matrika ali logična matrika) je matrika, ki ima elemente enake 0 ali 1.
Poglej Teorija grafov in Binarna matrika
Brodnikov problem
Brodníkov problém je znan problem iz teorije grafov in uganka.
Poglej Teorija grafov in Brodnikov problem
Celoštevilska matrika
Celoštevilska matrika je matrika, ki ima za elemente cela štavila.
Poglej Teorija grafov in Celoštevilska matrika
Celoštevilski graf
Celoštevilski graf (tudi integralni graf) je v teoriji grafov graf katerega spekter je v celoti sestavljen iz celih števil.
Poglej Teorija grafov in Celoštevilski graf
Ciklični graf
Ciklični graf (oznaka C_n \, za graf z n \, točkami) je v teoriji grafov graf, ki ga sestavlja samo en cikel.
Poglej Teorija grafov in Ciklični graf
Dejterov graf
Dejterov graf je v teoriji grafov neusmerjeni 6-regularni graf s 112 točkami in 336 povezavami.
Poglej Teorija grafov in Dejterov graf
Devetinpetdeset ikozaedrov
Diagram stelacije ikozaedra z osrednjim trikotnikom, kjer je označen prvotni ikozaeder. Devetinpetdeset ikozaedrov je knjiga, ki so je napisali in ilustrirali Coxeter (1907-2003) in Du Val (1903-1987), V. T. Flather in Petrie.
Poglej Teorija grafov in Devetinpetdeset ikozaedrov
Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.
Poglej Teorija grafov in Diskretna matematika
Dodekaedrski graf
Dodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov dodekaedra.
Poglej Teorija grafov in Dodekaedrski graf
Dragan Marušič
Dragan Marušič, slovenski matematik, * 1. maj 1953.
Poglej Teorija grafov in Dragan Marušič
Drevo (teorija grafov)
Bethejeva mreža je vrsta drevesa Drevo je v matematiki (teoriji grafov) graf v katerem sta poljubni dve točki povezani s točno eno enostavno potjo.
Poglej Teorija grafov in Drevo (teorija grafov)
Drevo igre
Drevo igre je v matematiki pojem, ki se nanaša na usmerjene grafe, kjer točke predstavljajo postavitve v igri, povezave pa poteze.
Poglej Teorija grafov in Drevo igre
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Teorija grafov in Dualni polieder
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej Teorija grafov in Dvodelni graf
Dvojiško drevo
Dvojiško drevo velikosti 9 in globine 3 in korenskim vozliščem z vrednostjo 2 Dvojíško ali binárno drevó je v računalništvu drevesna podatkovna struktura, kjer ima vsako vozlišče največ dva otroka.
Poglej Teorija grafov in Dvojiško drevo
Edmondsonova matrika
Edmondsova matrika v teoriji grafov za uravnoteženi dvodelni graf z oznako G(U, V, E) \,, kjer sta U.
Poglej Teorija grafov in Edmondsonova matrika
Egon Zakrajšek
Egon Zakrajšek, slovenski matematik in računalnikar, * 7. julij 1941, Ljubljana, † 19. september 2002, Ljubljana.
Poglej Teorija grafov in Egon Zakrajšek
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Poglej Teorija grafov in Erdős-Gyárfásova domneva
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Teorija grafov in Feynmanov graf
Folkmanov graf
Folkmanov graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni regularni graf stopnje 4 z 20-imi točkami in 40-imi povezavami.
Poglej Teorija grafov in Folkmanov graf
Gabriel Andrew Dirac
Gabriel Andrew Dirac, angleški matematik, * 1925, † 1984.
Poglej Teorija grafov in Gabriel Andrew Dirac
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Poglej Teorija grafov in George Green
George Pólya
George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.
Poglej Teorija grafov in George Pólya
Graf
Graf ima več pomenov.
Poglej Teorija grafov in Graf
Graf (matematika)
Graf na šestih točkah s sedmimi povezavami. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi.
Poglej Teorija grafov in Graf (matematika)
Graf prisekanega tetraedra
Graf prisekanega tetraedra je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov prisekanega tetraedra.
Poglej Teorija grafov in Graf prisekanega tetraedra
Hamiltonova pot
Petersenov graf vsebuje Hamiltonovo pot, nima pa Hamiltonovega cikla Ljubljanski graf je Hamiltonov graf Hamiltonova pot je v teoriji grafov pot v neusmerjenem grafu, ki gre skozi vsako točko na grafu točno enkrat.
Poglej Teorija grafov in Hamiltonova pot
Heawoodov graf
Heawoodov graf je v teoriji grafov neusmerjeni graf s 14 točkami in 21 povezavami.
Poglej Teorija grafov in Heawoodov graf
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Poglej Teorija grafov in Hedetniemijeva domneva
Hipergraf
Zgled hipergrafa, kjer je X.
Poglej Teorija grafov in Hipergraf
Hipohamiltonov graf
1967. Hipohamiltonov graf G je v teoriji grafov graf brez Hamiltonovega cikla, pri čemer postane vsak nov graf, ki nastane z odvzemanjem ene točke iz G, Hamiltonov.
Poglej Teorija grafov in Hipohamiltonov graf
Hoffman-Singletonov graf
Hoffman-Singletonov graf. Podgraf z modrimi povezavami je vsota desetih petkotnikov. Hoffman-Singletonov graf je v teoriji grafov 7-regularni neusmerjeni graf s 50 točkami in 175 povezavami.
Poglej Teorija grafov in Hoffman-Singletonov graf
Ikozaedrski graf
Ikozaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov ikozaedra.
Poglej Teorija grafov in Ikozaedrski graf
Incidenčna matrika
Incidenčna matrika je v matematiki matrika, ki kaže odnos med dvema razredoma objektov.
Poglej Teorija grafov in Incidenčna matrika
Izolirana točka
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.
Poglej Teorija grafov in Izolirana točka
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Teorija grafov in Izomorfizem grafov
Karakteristična funkcija
Karakterístična fúnkcija (redkeje tudi značílna fúnkcija) se lahko v matematiki nanaša na več različnih konceptov.
Poglej Teorija grafov in Karakteristična funkcija
Kazimierz Kuratowski
Kazimierz Kuratowski, poljski matematik, * 2. februar 1896, Varšava, Poljska, † 18. junij 1980, Varšava.
Poglej Teorija grafov in Kazimierz Kuratowski
Kletka (teorija grafov)
Tuttejeva (3,8)-kletka. Klétka je v teoriji grafov regularni graf, ki ima za svoj dani notranji obseg najmanjše možno število točk.
Poglej Teorija grafov in Kletka (teorija grafov)
Kockin graf
Kockin graf (ali heksaedrski graf) je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kocke (heksaedra).
Poglej Teorija grafov in Kockin graf
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Teorija grafov in Kombinatorika
Kromatično število
točkah. Za njegovo barvanje so potrebne tri različne barve, njegovo kromatično število pa je enako 3. Kromatično število (ali barvnost) grafa G je v teoriji grafov najmanjše število k, za katerega je G ''k''-pobarvljiv, oziroma je najmanjše število barv, s katerimi je mogoče pobarvati graf G po točkah tako, da imajo pari točk poljubne povezave različne barve.
Poglej Teorija grafov in Kromatično število
Kubični graf
Petersenov graf je kubični graf graf napeljav) je zgled bikubičnega grafa Kúbični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 3 in je tako 3-regularni graf.
Poglej Teorija grafov in Kubični graf
Kubooktaedrski graf
Kubooktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kubooktaedra.
Poglej Teorija grafov in Kubooktaedrski graf
Kvartični graf
Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.
Poglej Teorija grafov in Kvartični graf
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Teorija grafov in Leonhard Euler
Ljubljanski graf
Ljubljanski graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni graf s 112 točkami in 168 povezavami.
Poglej Teorija grafov in Ljubljanski graf
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Teorija grafov in Matematika
Matematika na šahovnici
Naslovnica Gikove knjige Matematika na šahovnici povezuje šah in matematiko.
Poglej Teorija grafov in Matematika na šahovnici
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej Teorija grafov in Matrika sosednosti
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Teorija grafov in Möbiusova funkcija
Most (teorija grafov)
Graf s 6 mostovi (označenimi z rdečo) Neusmerjeni graf brez mostov Móst (tudi prerézna povezáva) je v teoriji grafov povezava, ki, če jo odstranimo iz grafa, poveča število njegovih povezanih komponent.
Poglej Teorija grafov in Most (teorija grafov)
Noga Alon
Noga M. Alon, izraelski matematik, * 17. februar 1956, Haifa, Izrael.
Poglej Teorija grafov in Noga Alon
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Teorija grafov in Obseg (teorija grafov)
Oktaedrski graf
Oktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov oktaedra.
Poglej Teorija grafov in Oktaedrski graf
Paleyjev graf
Paleyjevi grafi so v teoriji grafov gosti neusmerjeni grafi skonstruirani iz članov primernega končnega obsega s povezovanjem parov elementov, ki se razlikujejo v kvadratnem ostanku.
Poglej Teorija grafov in Paleyjev graf
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Teorija grafov in Paul Erdős
Petersenov graf
Petersenov graf. Najbolj znana predstavitev s petimi križajočimi povezavami. Predstavitev Petersenovega grafa je neskončno mnogo. Petersenov graf z le dvema križajočima povezavama. izomorfen prvemu in vsem ostalim. Izgleda precej drugače, vendar je z očmi teorije grafov enak drugim. 1 (graf z enotsko razdaljo).
Poglej Teorija grafov in Petersenov graf
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Poglej Teorija grafov in Platonski graf
Podatkovna struktura
Podatkòvno struktúro dobimo z združevanjem osnovnih podatkovnih tipov.
Poglej Teorija grafov in Podatkovna struktura
Poldodekaeder
Poldodekaeder (tudi hemidodekaeder) je abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev v primerjavi z dodekaedrom.
Poglej Teorija grafov in Poldodekaeder
Polikozaeder
Polikozaeder (tudi hemiikozaeder) je abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev v primerjavi z ikozaedrom.
Poglej Teorija grafov in Polikozaeder
Polkocka
Polkocka (tudi hemikocka) je v abstraktni geometriji abstraktni pravilni polieder, ki ima polovico stranskih ploskev kocke.
Poglej Teorija grafov in Polkocka
Prazni graf
Prazni graf je v teoriji grafov graf, ki med seboj ne povezuje nobeni dve točki, oziroma nima povezav in ima samo izolirane točke.
Poglej Teorija grafov in Prazni graf
Problem petih dam
Problém pêtih dám je naloga postavitve najmanjšega števila dam na šahovnici 8×8, tako da so napadena vsa polja.
Poglej Teorija grafov in Problem petih dam
Programi za simbolno računanje
Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.
Poglej Teorija grafov in Programi za simbolno računanje
Prostor ciklov
kubooktaedtra ima 13 različnih ciklov Prostor ciklov je v teoriji grafov vektorski prostor definiran iz neusmerjenega grafa.
Poglej Teorija grafov in Prostor ciklov
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Poglej Teorija grafov in Ravninski graf
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Teorija grafov in Razdalja (teorija grafov)
Regularni graf
Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.
Poglej Teorija grafov in Regularni graf
Richard Kenneth Guy
Richard Kenneth Guy, angleško-kanadski matematik, * 30. september 1916, Nuneaton, grofija Warwickshire, Anglija, † 9. marec 2020, Calgary, Kanada.
Poglej Teorija grafov in Richard Kenneth Guy
Rod (matematika)
Rod je v matematiki pojem, ki ima več podobnih pomenov.
Poglej Teorija grafov in Rod (matematika)
Rombiikozidodekaedrski graf
Rombiikozidodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov rombiikozidodekaedra.
Poglej Teorija grafov in Rombiikozidodekaedrski graf
Ronald Cedric Read
Ronald Cedric Read, angleško-kanadski matematik, glasbenik in skladatelj, * 19. december 1924, Croydon, Anglija, † 7. januar 2019, Oakville, Ontario, Kanada.
Poglej Teorija grafov in Ronald Cedric Read
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Teorija grafov in Seznam matematičnih vsebin
Simetrični graf
avtomorfizmom, ker se lahko vsak obroč s petimi točkami preslika v drugega. Simetrični graf (ali ločnoprehodni graf) G je v teoriji grafov graf pri katerem za dana dva para sosednjih točk u1—v1 in u2—v2 obstaja takšen avtomorfizem: da velja:.
Poglej Teorija grafov in Simetrični graf
Skakačev obhod
Odprt skakačev obhod Zaključen obhod Animirana rešitev Skakačev graf prikazuje vse možne poti za skakačev obhod na standardni šahovnici 8×8. Števila v vsaki točki kažejo število možnih potez iz te točke. Skakačev obhod je matematični problem s skakačem na standardni šahovnici (8×8).
Poglej Teorija grafov in Skakačev obhod
Slika oglišč
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Poglej Teorija grafov in Slika oglišč
Slovar izrazov teorije grafov
Tu so zbrane opredelitve izrazov iz teorije grafov.
Poglej Teorija grafov in Slovar izrazov teorije grafov
SMILES
Generiranje SMILES: odpiranje obročev, ki se zatem zapišejo kot stranske verige glavne (najdaljše) verige molekule. SMILES (iz angleškega Simplified Molecular Input Line Entry Specification) je specifikacija, ki za nedvoumen opis strukture molekul uporablja kratke nize ASCII znakov.
Poglej Teorija grafov in SMILES
Spektralna teorija grafov
Spektralna teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Teorija grafov in Spektralna teorija grafov
Stopnja (matematika)
Stopnja ima v matematiki različne pomene.
Poglej Teorija grafov in Stopnja (matematika)
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej Teorija grafov in Stopnja grafa
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Teorija grafov in Teorija
Tetraedrski graf
Tetraedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov tetraedra.
Poglej Teorija grafov in Tetraedrski graf
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Teorija grafov in Točka
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej Teorija grafov in Točka (teorija grafov)
Tomaž Pisanski
Tomaž Pisanski, slovenski matematik, * 24. maj 1949, Ljubljana.
Poglej Teorija grafov in Tomaž Pisanski
Topološka teorija grafov
Topološka teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Teorija grafov in Topološka teorija grafov
Turingova nagrada
Nagrada A. M. Turinga ACM je letna nagrada, ki jo podeljuje Association for Computing Machinery (ACM) za dosežke trajnega in velikega tehniškega pomena v računalništvu.
Poglej Teorija grafov in Turingova nagrada
Turnir (teorija grafov)
Turnír je v teoriji grafov usmerjeni graf (digraf) tvorjen z določitvijo smeri vsake povezave v neusmerjenem polnem grafu.
Poglej Teorija grafov in Turnir (teorija grafov)
Tuttejeva matrika
Tuttejeva matrika v teoriji grafov za graf G.
Poglej Teorija grafov in Tuttejeva matrika
Vladimir Batagelj
Vladimir »Vlado« Batagelj, slovenski matematik in računalniški programer * 14. junij 1948, Idrija.
Poglej Teorija grafov in Vladimir Batagelj
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Teorija grafov in Voronojev diagram
Vpeto drevo
grafa rešetke na 16-tih točkah Vpeto drevo T povezanega neusmerjenega grafa G je v teoriji grafov drevo, ki ga sestavljajo vse točke in nekatere (ali morda vse) povezave G. Vpeto drevo je izbira povezav G, ki tvorijo drevo prek vseh točk.
Poglej Teorija grafov in Vpeto drevo
William Thomas Tutte
William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.
Poglej Teorija grafov in William Thomas Tutte
Zvezda (teorija grafov)
Zvezda (oznaka Sn) je v teoriji grafov polni dvodelni graf K1,n, drevo z enim notranjim stičiščem (centrom) in n listi.
Poglej Teorija grafov in Zvezda (teorija grafov)