Kazalo
60 odnosi: Arkadij, Aspar, Barletta, Berat, Bizantinsko cesarstvo, Bukoleon, Cezar (naslov), Crux gemmata, Dioceza Panonija, Galla Placidia, Grad Berat, Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut, Hagija Sofija, Heksamilion, Hodegetrija, Honorij (rimski cesar), Huni, Jame Adžanta, Janez Zlatousti, Jazdegerd I., Kolos iz Barletta, Kolosej, Konji svetega Marka, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Leon I. Tračan, Marcijan, Mavzolej Gale Placidije, Mesrop Maštoc, Nestor, Notitia Urbis Constantinopolitanae, Olimpija, Grčija, Papež Celestin I., Papež Sikst III., Parakoimomenos, Partenon, Porfirij Tirski, Prisk, Prvi efeški koncil, Salona, Samostan Esfigmen, Sasanidsko cesarstvo, Sedem spečih, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sokrat Sholastik, Sozomen, Spatarij, Taht-e Solejman, ... Razširi indeks (10 več) »
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Teodozij II. in Arkadij
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Teodozij II. in Aspar
Barletta
Barletta je mesto in občina v Apuliji v jugovzhodni Italiji.
Poglej Teodozij II. in Barletta
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Teodozij II. in Berat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Bizantinsko cesarstvo
Bukoleon
Palača Bukoleon (grško) je bila ena od bizantinskih palač v Konstantinoplu, sedanjem Carigradu.
Poglej Teodozij II. in Bukoleon
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Cezar (naslov)
Crux gemmata
Crux gemmata (latinsko za križ z dragulji) je oblika križa, značilna za zgodnjekrščansko in zgodnjo srednjeveško umetnost, kjer je križ ali vsaj njegova sprednja stran v glavnem okrašena z dragulji.
Poglej Teodozij II. in Crux gemmata
Dioceza Panonija
Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Dioceza Panonija
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Teodozij II. in Galla Placidia
Grad Berat
Grad Berat (albansko Kalaja e Beratit), imenovan tudi citadela Berat in grajska četrt, je trdnjava s pogledom na mesto Berat v Albaniji.
Poglej Teodozij II. in Grad Berat
Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut
Grška pravoslavna stolnica sv.
Poglej Teodozij II. in Grška pravoslavna stolnica sv. Jurija, Bejrut
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Teodozij II. in Hagija Sofija
Heksamilion
Zid Heksamilion (grško, ’Examílion teíchos, slovensko Šestmiljni zid) je bil obrambni zid, zgrajen preko Korintske ožine, da bi branil kopensko pot z grške celine na polotok Peloponez.
Poglej Teodozij II. in Heksamilion
Hodegetrija
Hodegetrija ali Devica Hodegetria je ikonografska upodobitev Theotokos (Device Marije), ki ob sebi drži deteta Jezusa, medtem ko kaže nanj kot na vir odrešenja za človeštvo.
Poglej Teodozij II. in Hodegetrija
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Teodozij II. in Honorij (rimski cesar)
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Teodozij II. in Huni
Jame Adžanta
Jame Adžanta je 29 v skalo vklesanih budističnih jamskih spomenikov iz obdobja od 2.
Poglej Teodozij II. in Jame Adžanta
Janez Zlatousti
Sveti Janez Zlatousti, tudi sveti Janez Krizostom, svetnik, carigrajski patriarh, svetnik, eden treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, cerkveni učitelj, * 347, Antiohija, Sirija, † 14. september 407, Komana.
Poglej Teodozij II. in Janez Zlatousti
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Teodozij II. in Jazdegerd I.
Kolos iz Barletta
Kolos iz mesta Barletta je velik bronast kip rimskega cesarja, skoraj trikratne naravne velikosti (5,11 metra) v mestu Barletta v Italiji.
Poglej Teodozij II. in Kolos iz Barletta
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Teodozij II. in Kolosej
Konji svetega Marka
Konji svetega Marka (italijansko Cavalli di San Marco), znani tudi kot Triumfalna kvadriga, je skupina rimskih bronastih kipov štirih konj, prvotno del spomenika s prikazom kvadrige (štirivprega, ki se je uporabljala za dirkanje z vozovi)). Konje so postavili na fasado, na ložo nad verando bazilike svetega Marka v Benetkah, ob opustošenju Konstantinopla leta 1204.
Poglej Teodozij II. in Konji svetega Marka
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Teodozij II. in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Konstantinopelsko obzidje
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Teodozij II. in Leon I. Tračan
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Poglej Teodozij II. in Marcijan
Mavzolej Gale Placidije
Mavzolej Gale Placidije je poznoantična rimska stavba v Raveni v Italiji, zgrajena med letoma 425 in 450.
Poglej Teodozij II. in Mavzolej Gale Placidije
Mesrop Maštoc
Mesrop Maštoc (vzhodnoarmensko Մեսրոպ Մաշտոց, zahodnoarmensko Մեսրոբ Մաշտոց) (zahodnoarmensko tudi Mesrop Mašdoc), armenski menih, teolog, jezikoslovec, * 361, Hasik, Perzija (sedaj Armenija), † 17. februar 441, Valarsabad.
Poglej Teodozij II. in Mesrop Maštoc
Nestor
Nestorij, carigrajski patriarh v letih 428–431, *po 381; †okoli 451, Zgornji Egipt Najbolj znan je kot začetnik herezije, ki se po njem imenuje nestorianizem.
Poglej Teodozij II. in Nestor
Notitia Urbis Constantinopolitanae
Načrt Konstantinopla in njegova razdelitev na okrožja po ''Notitia Urbis'' s seznamom pomembnih zgradb v posameznem okrožju Notitia Urbis Constantinopolitanae, starodaven seznam spomenikov, javnih zgradb in javnih uslužbencev v Konstantinoplu od leta 425 do 440.
Poglej Teodozij II. in Notitia Urbis Constantinopolitanae
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Teodozij II. in Olimpija, Grčija
Papež Celestin I.
Celestin I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Kampanija, Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 10. september 422; † 27. julij 432 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Teodozij II. in Papež Celestin I.
Papež Sikst III.
Sikst III. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 (Rim, Italija, Rimsko cesarstvo); papež 31. julij 432; † 19. avgust 440 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Teodozij II. in Papež Sikst III.
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Teodozij II. in Parakoimomenos
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Teodozij II. in Partenon
Porfirij Tirski
Porfirij, starogrški novoplatonistični filozof, * 234, Tir, Libanon, † 309, Rim.
Poglej Teodozij II. in Porfirij Tirski
Prisk
| name.
Poglej Teodozij II. in Prisk
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Poglej Teodozij II. in Prvi efeški koncil
Salona
Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.
Poglej Teodozij II. in Salona
Samostan Esfigmen
Samostan Esfigmen (grško, Moni Esfigmenou) je samostan na vzhodni obali polotoka Atos, Grčija.
Poglej Teodozij II. in Samostan Esfigmen
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Teodozij II. in Sasanidsko cesarstvo
Sedem spečih
V krščanski in islamski tradiciji je sedem spečih iz Efeza (arabsko اصحاب الکھف aṣḥāb al kahf, 'jamski ljudje') zgodba o skupini mladih dečkov, ki so se skrili v jami zunaj Efeza okoli leta 250, da bi pobegnili pred verskim preganjanjem.
Poglej Teodozij II. in Sedem spečih
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Teodozij II. in Seznam rimskih cesarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Teodozij II. in Seznam zgodovinskih vsebin
Sokrat Sholastik
Sokrat Sholastik ali Sokrat iz Konstantinopla (grško Σωκράτης ὁ Σχολαστικός, 380 pr. n. št., po 439) je bil krščanski cerkveni zgodovinar iz Konstantinopla in sodobnik Sozomena in Teodereta.
Poglej Teodozij II. in Sokrat Sholastik
Sozomen
Salaminij Hermij Sozomen (grško Σαλαμίνιος Ερμείας Σωζομενός) je bil bizantinski cerkveni zgodovinar, * okoli 400, Betelija, Palestina, † okoli 450, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Teodozij II. in Sozomen
Spatarij
Spatarij (latinsko spatharius, grško, spathários, mn. spatharioi, dobesedno nosilec spathe) je bil v poznorimskem 5.
Poglej Teodozij II. in Spatarij
Taht-e Solejman
Taht-e Solejmān je arheološko najdišče v provinci Zahodni Azerbajdžan v Iranu, ki sega v čas Sasanidskega cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Taht-e Solejman
Talmud
Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Poglej Teodozij II. in Talmud
Teodor iz Mopsuestije
Teodor iz Mopsuestije, škof, največji ekseget antiohijske šole, * 350 Antiohija (Sirija), † 428 Mopsuestija (današnja Turčija).
Poglej Teodozij II. in Teodor iz Mopsuestije
Teodozijev zakonik
Teodozijev zakonik (latinsko Codex Theodosianus) je zbir zakonov krščanskih cesarjev Rimskega cesarstva, ki so bili izdani po letu 312.
Poglej Teodozij II. in Teodozijev zakonik
Univerza v Konstantinoplu
Cesarska univerza Konstantinopla, znana tudi kot univerza Magnaure (Grško: Πανδιδακτήριον της Μαγναύρας), je bila v vzhodnorimskem imperiju ustanovljena leta 425 in je prva univerza v Evropi, ki danes še obstaja v republiki Turčiji.
Poglej Teodozij II. in Univerza v Konstantinoplu
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Valensov akvadukt
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Teodozij II. in Vandalsko kraljevstvo
Vladarsko jabolko
Vladarsko jabolko svetih rimskih cesarjev (okoli 1612-1615) Vladarsko jabolko je krščansko znamenje oz.
Poglej Teodozij II. in Vladarsko jabolko
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Teodozij II. in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zevsov tempelj, Olimpija
Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.
Poglej Teodozij II. in Zevsov tempelj, Olimpija
10. april
10.
Poglej Teodozij II. in 10. april