Kazalo
70 odnosi: Ašina, Ašina Ši, Ašina Dudži, Ašina Helu, Ašina Tuizi, Ašina Tuvu, Aj Ata, Amrak, Apa kagan, Arigbuha, Avtohtona ljudstva Sibirije, Šeguj kagan, Šibi kagan, Šiungnu, Čagataj, Čebi kan, Čulo kagan, Čuvaši, Baškirji, Baškortostan, Baga kagan, Bajan (kan), Belgudej, Berke, Bilge kagan, Boris I. Bolgarski, Bumin kagan, Džoči, Dolina Orhona, Dulu kagan, Evrazijska stepa, Gokturki, Hamag Mongol, Hešana kagan, Išbara kagan, Išbara Tolis, Ilig kagan, Ilteriš kagan, Istemi, Jami kagan, Jesugej, Jolig kagan, Jukuk šad, Kapagan kagan, Kneževina Ogrska, Kulug Sibir, Kumanija, Kutlug jabgu kagan, Mukan kagan, Musala, ... Razširi indeks (20 več) »
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Tengrizem in Ašina
Ašina Ši
Alp Bilge kagan (kitajsko 賀臘毗伽可汗, pinjin Hèlà Píjiā Kèhán) ali Eletmiš kagan (kitajsko 頡跌伊(蜜)施可汗, pinjin Xiédiēyī(mì)shī Kèhán) je bil kagan Basmilov, ki se je uprl vladarjem Drugega turškega kaganata, s čimer se je kaganat končal.
Poglej Tengrizem in Ašina Ši
Ašina Dudži
Ašina Dudži (tradicionalno kitajsko prestolno ime 走其可汗, pinjin zoujikehan, tradicionalno kitajsko osebno ime 阿史那施於北庭, pinjin ašinašijubeiting, Ašina Šijubeiting) je bil od leta 676 do 679 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 679, Čangan, Dinastija Tang.
Poglej Tengrizem in Ašina Dudži
Ašina Helu
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀𐰴𐰍𐰣, Ïšbara qaγan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn) z osebnim imenom Ašina Helu (kitajsko 阿史那賀魯/阿史那贺鲁, pinjin āshǐnà hèlǔ) je bil zadnji kagan Zahodnega turškega kaganata, ki je vladal od leta 651 do 658 * ni znano, † 659.
Poglej Tengrizem in Ašina Helu
Ašina Tuizi
Ašina Tuizi je bil po invaziji dinastije Tang od leta 693 do 700 kagan Zahodnega turškega kaganata.
Poglej Tengrizem in Ašina Tuizi
Ašina Tuvu
Ašina Tuvu je bil zgodnji gokturški poglavar in prednik gokturških kaganov.
Poglej Tengrizem in Ašina Tuvu
Aj Ata
Aj Ata (turško in azerbajdžansko Ay Ata, v cirilici Ай Ата), včasih tudi Aj Tanrı ali Aj Dede (turško Ay Dede, turkmensko Aý Däde, azerbajdžansko Ay Dədə) je ena od mitoloških entitet v turški mitologiji in tengrizmu.
Poglej Tengrizem in Aj Ata
Amrak
Ašhina Anluo (sogdijsko wmn’ x’γ’n, tradicionalno kitajsko 阿史那庵邏, enostavno 阿史那庵逻) je bil peti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † ni znano.
Poglej Tengrizem in Amrak
Apa kagan
Apa kagan (osebno ime) je bil sin Mukan kagana, ki ga je Taspar kagan leta 581 razglasil za kagana Prvega turškega kaganata.
Poglej Tengrizem in Apa kagan
Arigbuha
Arigbuha (mongolsko Аригбуха хаан, Arigbuha haan, kitajsko 阿里不哥) je bil sedmi in najmlajši Tolujev sin in Džingiskanov vnuk, * okoli 1219, † 1266.
Poglej Tengrizem in Arigbuha
Avtohtona ljudstva Sibirije
Sibirija (severna Azija), vključno z Ruskim Daljnim vzhodom, je geografsko azijski del Rusije.
Poglej Tengrizem in Avtohtona ljudstva Sibirije
Šeguj kagan
Šeguj kagan (srednjekitajsko *ʑia-gwi, srednjeperzijsko Zyk, Žeg) je bil tretji kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 618.
Poglej Tengrizem in Šeguj kagan
Šibi kagan
Šibi kagan, Serbi kagan ali Sibir kagan (.
Poglej Tengrizem in Šibi kagan
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Tengrizem in Šiungnu
Čagataj
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.
Poglej Tengrizem in Čagataj
Čebi kan
Čebi kan (kitajsko (鼻可汗/车鼻可汗, pinjin chēbí kěhàn, Wade-Giles ch'e-pi k'o-han, rekonstruirano staroturško *Çavïş) z osebnim imenom Ašina Hubo (阿史那斛勃, āshǐnà húbó, a-shih-na hu-po), pono vladarsko ime Jidžučebi kagan (乙注車鼻可汗/乙注车鼻可汗, yǐzhù chēbí kěhàn, i-chu ch'e-pi k'o-han), je bil po propadu Šuejantuoja kandidat za naslov kana Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Tengrizem in Čebi kan
Čulo kagan
Čulo kagan (turško Çula Han, poenostavljeno kitajsko 处罗, tradicionalno kitajsko 處羅, pinjin Chùluo Kěhàn, srednje kitajsko Guangjun), rojen kot Ašina Šičun, je bil tretji kagan Vzhodnega turškega kaganata, * ni znano, † 621.
Poglej Tengrizem in Čulo kagan
Čuvaši
Čuvaši (čuvaško чăваш, mn. чăвашсе́м, rusko чуваши, Čuvaši) so turška etnična skupina, prvotno naseljena od porečja Volge do Sibirije.
Poglej Tengrizem in Čuvaši
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Tengrizem in Baškirji
Baškortostan
Republika Baškortostan ali Baškirija (baškirsko Башҡортоста́н Респу́бликаһы, Bašqortostan Respublikahy) je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tengrizem in Baškortostan
Baga kagan
Baga kagan je bil sedmi vladar Prvega turškega kaganata, ki je vladal od leta 587–589, * ni znano, † 589.
Poglej Tengrizem in Baga kagan
Bajan (kan)
Bajan, Bujan ali Najan (kazaško Баян хан, Bajan han) je bil eden od najbolj slavnih kanov Bele horde, ki je vladal od leta 1302 do 1309, * ni znano, † 1309 Mongolska beseda bajan pomeni bogat, beseda bujan pa dobro delo ali dejanje (v veri ali verovanju).
Poglej Tengrizem in Bajan (kan)
Belgudej
Belgudej (mongolsko Бэлгүдэй, Belgudej) je bil sin Jesugeja in Sočigel in Džingiskanov polbrat, * okoli 1161, † okoli 1271 (po legendi).
Poglej Tengrizem in Belgudej
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Tengrizem in Berke
Bilge kagan
Bilge kagan (staroturško 𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀:𐰴𐰍𐰣, Bilgä Qaγan, je bil od leta 717 do 734 četrti kagan Drugega turškega kaganata, * 683, † 25. november 734, Otuken. Njegovi dosežki so opisani v Orhonskih napisih.
Poglej Tengrizem in Bilge kagan
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Tengrizem in Boris I. Bolgarski
Bumin kagan
Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.
Poglej Tengrizem in Bumin kagan
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Tengrizem in Džoči
Dolina Orhona
Dolina reke Orhon je kulturna krajina (mongolsko: Орхоны хөндийн соёлын дурсгал) ob bregovih reke Orhon v osrednji Mongoliji, približno 320 km zahodno od glavnega mesta Ulan Bator.
Poglej Tengrizem in Dolina Orhona
Dulu kagan
Dulu kagan (kitajsko 吞阿娄拔奚利邲咄陆可汗, pinjin Tūn'ālóubáxīlìbì Duōlù Kèhán) je bil od leta 632 ali 633 do leta 634 vladar Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 634.
Poglej Tengrizem in Dulu kagan
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Tengrizem in Evrazijska stepa
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Tengrizem in Gokturki
Hamag Mongol
Hamag Mongol (mongolsko Хамаг монгол, Hamag Mongol, dobesedno 'cela Mongolija', kitajsko 蒙兀國) je bila velika konfederacija mongolskih plemen (hanlig, kanat) v 12.
Poglej Tengrizem in Hamag Mongol
Hešana kagan
Hešana kagan (kitajsko 曷娑那可汗, pinjin hésuōnà kěhàn, Wade-Giles ho-so-na k'o-han, srednjekitajsko 曷薩那可汗/曷萨那可汗, hésànà kěhàn, ho-sa-na k'o-han) v nekem obdobju znan tudi kot Čuluo kehan (處羅可汗/处罗可汗) in Nidžue Čuluo kagan (泥厥處羅可汗/泥厥处罗可汗) z osebnim imenom Ašina Daman (阿史那達漫/阿史那达漫, āshǐnà dámàn, a-shih-na ta-man) je bil drugi kagan Zahodnega turškega kaganata, * 603, † 618.
Poglej Tengrizem in Hešana kagan
Išbara kagan
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀:𐰴𐰍𐰣, Ïšbara kagan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn, Wade–Giles sha-po-lüeh k'o-han) ali Erfu kehan (kitajsko 爾伏可汗, srednje kitajsko ńźie-b'i̪uk Njegovo ime ni turško.
Poglej Tengrizem in Išbara kagan
Išbara Tolis
Išbara Tolis (kitajsko 沙钵罗咥利失可汗, Shābōluō xìlìshī (~diélìshī) kèhán) z osebnim imenom Ašina Tong-e (kitajsko 阿史那同俄) je bil med letoma 634 in 639 vladar Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 659.
Poglej Tengrizem in Išbara Tolis
Ilig kagan
Ilig kagan (staroturško 𐰃𐰞𐰞𐰃𐰏𐰴𐰍𐰣, poenostavljeno kitajsko 颉利可汗, tradicionalno kitajsko 頡利可汗, pinjin Jiélì Kèhán), rojen kot Ašina Duobi (kitajsko 阿史那咄苾, pinjin Āshǐnà Duōbì), posmrtono Huang, knez Guijija (歸義荒王), je bil četrti in zadnji kagan Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Tengrizem in Ilig kagan
Ilteriš kagan
Ilteriš kagan (staroturško 𐰃𐰠𐱅𐰼𐰾:𐰴𐰍𐰣, Elteris čajan, kitajsko 頡跌利施可汗/颉跌利施可汗, Xiédiēlìshīkěhàn) z osebnim imenom Ašina Kutlug (kitajsko 阿史那骨篤祿/阿史那骨笃禄, āshǐnà gǔdǔlù) je bil ustanovitelj Drugega turškega kaganata, ki je vladal v letih 682–691, * ni znano, † 691.
Poglej Tengrizem in Ilteriš kagan
Istemi
Istemi, Dizabul ali Ištemi Sir jabgu kagan je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem, * ni znano, † 575.
Poglej Tengrizem in Istemi
Jami kagan
Jami kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Jаmï qağan,, srednje kitajsko) z osebnim imenom Ašina Rangan, vmes znan kot Tolis kagan (突利可汗 𐱅𐰇𐰠𐰾𐰴𐰍𐰣, Töles qaγan) in kasneje kot El Ïduk Džamï(r) kagan, Note 106 at (意利珍豆啟民可汗/意利珍豆启民可汗, Yìlì Zhēndòu Qǐmín Kěhàn) je bil prvi kagan Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Tengrizem in Jami kagan
Jesugej
Jesugej Bagatar (mongolsko Есүхэй баатар, Esugej Baatar, Jedugej Vojščak) je bil poglavar mongolskega klana Kijadi in Temudžinov (Džingiskanov) oče, * okoli 1134, † 1171.
Poglej Tengrizem in Jesugej
Jolig kagan
Jolig kagan (staroturško 𐰖𐰆𐰞𐰞𐰃𐰍:𐱅𐰃𐰏𐰤, Jollıg Tigin, kitajsko 伊然可汗, pinjin Yīrán Kèhán) z osebnim imenom Ašina Jiran je bil peti vladar Drugega turškega kaganata, ki je vladal od leta 734 do 739, * ni znano, † 739.
Poglej Tengrizem in Jolig kagan
Jukuk šad
Jukuk šad (kitajsko 乙毗咄陆可汗) je bil vladar Zahodnega turškega kaganata v zadnjem obdobju njegovega obstoja, * ni znano, † 653.
Poglej Tengrizem in Jukuk šad
Kapagan kagan
Kapagan kagan ali Kapgan kagan (staroturško 𐰴𐰯𐰍𐰣:𐰴𐰍𐰣, Qapaγan qaγan, dobesedno Zmagovalec, poenostavljeno kitajsko 迬善, tradicionalno kitajsko 遷善, pinjin Qiānshàn), na Tunjukukoven napisu omenjen kot Bogu kagan (staroturško 𐰋𐰇𐰏: 𐰴𐰍𐰣, Bögü qaγan) je bil drugi kagan Drugega turškega kaganata.
Poglej Tengrizem in Kapagan kagan
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Tengrizem in Kneževina Ogrska
Kulug Sibir
Kulug Sibir ali Bagatur kagan (Palladijevo prečrkovanje Мохэдо кэхань) je bil od leta 628 do 630 vladar Zahodnega turškega kaganata (cesarstva), * ni znano, † 630.
Poglej Tengrizem in Kulug Sibir
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Tengrizem in Kumanija
Kutlug jabgu kagan
Kutlug jabgu kagan (kitajsko 骨咄葉護, pinjin Gǔduō Yèhù) je bil eden od zadnjih jabgujev (vladarjev) Drugega turškega kaganata, *ni znano, † 742.
Poglej Tengrizem in Kutlug jabgu kagan
Mukan kagan
Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.
Poglej Tengrizem in Mukan kagan
Musala
Musala (izg. Musalà) je gora v pogorju Rila v Bolgariji.
Poglej Tengrizem in Musala
Orda kan
Orda kan (mongolsko Орда хан, Orda han, rusko Орда-Эджен, Orda-Edžen, ukrajinsko Орда Іхен, Orda Ihen) je bil mongolski kan in vojaški strateg, ki je v 13.
Poglej Tengrizem in Orda kan
Otuken
Gora Otgontenger, katere ime je sestavljeno iz imen Otuken in Tengri Otuken (staroturško 𐰇𐱅𐰜𐰤:𐰖𐰃𐱁, Ötüken jïš, "Otukenski gozd" ali 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰼, Ötüken jer, "Dežela Otuken", staroujgursko 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰃𐱁, Ötüken jïš, kitajsko 於都斤) je bil prestolnica Prvega turškega kaganata in Ujgurskega kaganata.
Poglej Tengrizem in Otuken
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Tengrizem in Prvi turški kaganat
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Tengrizem in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rouranski kaganat
Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.
Poglej Tengrizem in Rouranski kaganat
Si jabgu kagan
Si jabgu kagan (kitajsko 肆葉護可汗, pinjin siyehukehan) z osebnim imenom 阿史那咥力 (pinjin ašina sili) je bil od leta 631 do 633 ali 630 do 632 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 633, Balh.
Poglej Tengrizem in Si jabgu kagan
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Tengrizem in Svilna pot
Tardu
Tardu ali Tarduš jabgu je bil sin Istemija in od okoli 575 do 603 drugi jabgu Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 603.
Poglej Tengrizem in Tardu
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Poglej Tengrizem in Tengri
Tengri kagan
Tengri kagan (staroturško 𐱅𐰭𐰼𐰃:𐰴𐰍𐰣) je bil šesti kagan Drugega turškega kaganata, ki je vladal od leta 734, 739 ali 740 do leta 741, * ni znano, † 741.
Poglej Tengrizem in Tengri kagan
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Tengrizem in Tjanšan
Toluj
Toluj, včasih tudi Tuluj ali Toluj kan (mongolsko Толуй хаан, Toluj haan, kitajsko 拖雷, pinjin Tuōléi) je bil najmlajši Džingiskanov in Börtin sin in od leta 1227 do 1229 regent Mongolskega cesarstva, * okoli 1191, Mongolija, † 1231/1232, Mongolija.
Poglej Tengrizem in Toluj
Tulan kagan
Tulan kagan (osebno ime) je bi sin Išbara kagana in sedmi kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 599.
Poglej Tengrizem in Tulan kagan
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Tengrizem in Turška ljudstva
Ulagči
Ulagči, Ulakči ali Ulavči (mongolsko Улаагч Хаан, Ulagč Haan, tatarsko Улакчы хан, Ulakči han) je bil tretji kan Modre in Zlate horde, ki je vladal manj kot eno leto leta 1257, * 1247, † 1257.
Poglej Tengrizem in Ulagči
Umaj
Umaj (staroturško 10px10px10px, kazaško Ұмай ана, rusko Ума́й ali Ымай) je v turški mitologiji in tengrizmu boginja plodnosti in devištva in zato povezana z ženskami, materami in otroki.
Poglej Tengrizem in Umaj
Urgana
Urgana, Organa, Orakina ali Ergene hatun (mongolsko Ургана, Urgana) jer bila oiratska princesa Mongolskega cesarstva in cesarica (hatun) Čagatajskega kanata.
Poglej Tengrizem in Urgana
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Tengrizem in Volška Bolgarija
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Tengrizem in Zahodni turški kaganat
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Tengrizem in Zlata horda