Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Tempo

Index Tempo

Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.

Kazalo

  1. 67 odnosi: Agogika, Alikvotni toni, Antonio Vivaldi, Časovni pregled glasbenotehničnih izumov, Baročna glasba, Bolero, Capoeira, Con brio, Diatonična harmonika, Dirigent, Dirigiranje, Divertimento v B (Mozart), Etuda št. 4 (Ligeti), Etuda št. 6 (Ligeti), Falco, Fortunat, Frank Zappa, Gabber, Gem Archer, Glasba na delovnem mestu, Glasbeno izrazoslovje, Hard rock, Jive, Josh Homme, Kenneth James Gibson, Kimberly Goss, Klavirska sonata št. 10 (Skrjabin), Klavirska sonata št. 2 (Rahmaninov), Klavirska sonata št. 3 (Skrjabin), Koncert za fagot in orkester (Mozart), Konsonanca in disonanca, Kronologija metala, Melodija, Mick Jagger, Monotonija pri delu, Mosso (razločitev), Nogometni čevlji, Notni zapis, Ognjeni ptič, Patetična simfonija (Čajkovski), Poloneza, PP, Prevzeta beseda, Radu Lupu, Retorika, Seznam glasbenih vsebin, Seznam osebnosti iz Občine Ruše, Simfonija, Simfonija št. 1 (Čajkovski), Simfonija št. 1 (Mozart), ... Razširi indeks (17 več) »

Agogika

Agogika je v glasbi naziv za vse določitve tempa (hitrosti) izvajanja neke skladbe.

Poglej Tempo in Agogika

Alikvotni toni

Alikvotni toni (tudi sozveneči toni, sotoni, parcialni toni, višjeharmonski toni) so skoraj neslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu in skupaj z njim tvorijo zven, tonsko zlitino, ki je ključna za barvo osnovnega tona.

Poglej Tempo in Alikvotni toni

Antonio Vivaldi

Antonio Lucio Vivaldi, italijanski skladatelj, violinist, dirigent in mojster italijanske glasbe za godala, * 4. marec 1678, Benetke, Italija, † 28. julij 1741, Dunaj, Avstrija.

Poglej Tempo in Antonio Vivaldi

Časovni pregled glasbenotehničnih izumov

Časovni pregled glasbenotehničnih izumov je pregled izumov, ki so tako ali drugače povezani z glasbo, od mehanskih do električnih priprav, glasbil in drugih inovacij, po obdobjih in letih.

Poglej Tempo in Časovni pregled glasbenotehničnih izumov

Baročna glasba

Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.

Poglej Tempo in Baročna glasba

Bolero

Bolêro označuje vrsto plesa in glasbeno obliko.

Poglej Tempo in Bolero

Capoeira

Predstavitev capoeire v starem mestnem jedru Ljubljane, Slovenije Predstavitev capoeire v Ljubljani Capoeira (/ˌkæpuːˈɛərə/; Izgovorjava v Portugalščini) je brazilska borilna veščina.

Poglej Tempo in Capoeira

Con brio

Con brio je lahko.

Poglej Tempo in Con brio

Diatonična harmonika

Dekle v slovenski narodni noši s tipično diatonično harmoniko Diatonična harmonika, pogovorno frajtonar'ca, je vrsta harmonike, ki izvira iz starejše harmonike (izumljene v Berlinu 1822 in razvite v Avstriji leta 1829).

Poglej Tempo in Diatonična harmonika

Dirigent

Dirigent pred orkestrom Dirigentski palici v etuiju za shranjevanje Dirigent je glasbenik, ki s kretnjami vodi orkester ali zbor.

Poglej Tempo in Dirigent

Dirigiranje

Daniel Cohen med dirigiranjem Dirigiranje je veščina, s katero vodimo večjo skupino glasbenih izvajalcev s pomočjo določenih kretenj.

Poglej Tempo in Dirigiranje

Divertimento v B (Mozart)

Divertimento v B duru KV 137 je drugi od treh Mozartovih divertimentov za godalni orkester (ali godalni kvartet), ki so nastali v začetku leta 1772.

Poglej Tempo in Divertimento v B (Mozart)

Etuda št. 4 (Ligeti)

Etuda za klavir št.

Poglej Tempo in Etuda št. 4 (Ligeti)

Etuda št. 6 (Ligeti)

Etuda za klavir št.

Poglej Tempo in Etuda št. 6 (Ligeti)

Falco

Johann (Hans) Hölzel, bolje poznan pod psevdonimom Falco, avstrijski pop rock pevec in tekstopisec, * 19. februar 1957, Dunaj, Avstrija, † 6. februar 1998, Puerto Plata, Dominikanska republika.

Poglej Tempo in Falco

Fortunat

Fortunat je moško osebno ime, redko tudi priimek.

Poglej Tempo in Fortunat

Frank Zappa

Frank Vincent ZappaDokler ni našel svojega rojstnega lista, je Zappa mislil, da je bil krščen kot »Francis«, zato se to ime pojavlja na nekaterih zgodnjih albumih.

Poglej Tempo in Frank Zappa

Gabber

Gabber, gabba (v nizozemščini izgovorjeno kot ali) ali hardcore je podzvrst elektronske glasbe (hardcore techno).

Poglej Tempo in Gabber

Gem Archer

Gem Archer (rojen kot Collin Murray Archer) angleški glasbenik, * 7. december 1966, Durham, Anglija, Združeno kraljestvo.

Poglej Tempo in Gem Archer

Glasba na delovnem mestu

Glasba na delovnem mestu je danes prisotna v mnogih delovnih okoljih, na primer v hotelih, pisarnah, restavracijah, bankah, trgovinah, bolnišnicah ipd.

Poglej Tempo in Glasba na delovnem mestu

Glasbeno izrazoslovje

Glasbeno izrazoslovje.

Poglej Tempo in Glasbeno izrazoslovje

Hard rock

Hard rock je glasbena zvrst, in sicer podzvrst rocka.

Poglej Tempo in Hard rock

Jive

Jive plesalca. Jive je latinsko-ameriški ples, ki se je razvil okoli leta 1940.

Poglej Tempo in Jive

Josh Homme

Joshua Michael Homme, ameriški rock glasbenik in glasbeni producent, * 17. maj 1973, Joshua Tree, Kalifornija, ZDA.

Poglej Tempo in Josh Homme

Kenneth James Gibson

Kenneth James Gibson, ameriški glasbenik, besedilopisec in glasbeni producent, * 8. oktober 1973.

Poglej Tempo in Kenneth James Gibson

Kimberly Goss

Kimberly 'Buba' Goss, ameriška pevka, * 15. februar 1978, Los Angeles.

Poglej Tempo in Kimberly Goss

Klavirska sonata št. 10 (Skrjabin)

Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.

Poglej Tempo in Klavirska sonata št. 10 (Skrjabin)

Klavirska sonata št. 2 (Rahmaninov)

Sergej Rahmaninov: Sonata za klavir št.

Poglej Tempo in Klavirska sonata št. 2 (Rahmaninov)

Klavirska sonata št. 3 (Skrjabin)

Aleksander Skrjabin: Klavirska sonata št.

Poglej Tempo in Klavirska sonata št. 3 (Skrjabin)

Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za fagot in orkester, B dur, KV 191 Mozart je koncert za fagot in orkester KV 191 dokončal 4. junija 1774.

Poglej Tempo in Koncert za fagot in orkester (Mozart)

Konsonanca in disonanca

Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.

Poglej Tempo in Konsonanca in disonanca

Kronologija metala

Kronologija metala zajema pomembnejše dogodke v metalu, kot so ustanovitve in razpadi pomembnejših skupin, izdani albumi in drugi dogodki, ki so zaznamovali zgodovino metala.

Poglej Tempo in Kronologija metala

Melodija

Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.

Poglej Tempo in Melodija

Mick Jagger

Sir Michael Philip Jagger, angleški glasbenik in pevec skupine The Rolling Stones, * 26. julij 1943, Kent, Anglija.

Poglej Tempo in Mick Jagger

Monotonija pri delu

Monotonija je stanje zmanjšane dejavnosti zaradi enoličnega, ponavljajočega ter rutinskega dela.

Poglej Tempo in Monotonija pri delu

Mosso (razločitev)

Mosso je lahko.

Poglej Tempo in Mosso (razločitev)

Nogometni čevlji

Nogometni čevlji Nogometni čevlji, žargonsko tudi kopačke, so vrsta čevljev, ki se nosi pri igranju nogometa.

Poglej Tempo in Nogometni čevlji

Notni zapis

Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.

Poglej Tempo in Notni zapis

Ognjeni ptič

Ognjeni ptič (rusko Жар-Птица, angleško The firebird; tudi Žar ptica) so uradni naslovi baletne glasbe skladatelja Igorja Stravinskega.

Poglej Tempo in Ognjeni ptič

Patetična simfonija (Čajkovski)

Simfonija št.

Poglej Tempo in Patetična simfonija (Čajkovski)

Poloneza

Poloneza (poljsko:polonez, chodzony) je počasen ples (zmerno hiter andante) poljskega izvora v tričetrtinskem taktu.

Poglej Tempo in Poloneza

PP

PP je lahko.

Poglej Tempo in PP

Prevzeta beseda

Prevzéta beséda je beseda, ki je bila vnesena v jezik iz kakega drugega jezika (npr. knez, križ, avto, ford, Petrarca) ali iz kakega narečja istega jezika (npr. gostüvanje).

Poglej Tempo in Prevzeta beseda

Radu Lupu

Radu Lupu, romunski pianist, * 30. november 1945, Galaţi, † 17. april 2022.

Poglej Tempo in Radu Lupu

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Poglej Tempo in Retorika

Seznam glasbenih vsebin

To je seznam vsebin, povezanih z glasbo.

Poglej Tempo in Seznam glasbenih vsebin

Seznam osebnosti iz Občine Ruše

Seznam osebnosti iz občine Ruše vsebuje osebnosti, ki so delovale v občini Ruše.

Poglej Tempo in Seznam osebnosti iz Občine Ruše

Simfonija

Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).

Poglej Tempo in Simfonija

Simfonija št. 1 (Čajkovski)

Simfonijo št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 1 (Čajkovski)

Simfonija št. 1 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 1 (Mozart)

Simfonija št. 2 (Mahler)

Gustav Mahler: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 2 (Mahler)

Simfonija št. 35 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 35 (Mozart)

Simfonija št. 39 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 39 (Mozart)

Simfonija št. 4 (Brahms)

Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 4 (Brahms)

Simfonija št. 4 (Mahler)

Gustav Mahler: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 4 (Mahler)

Simfonija št. 5 (Čajkovski)

Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 5 (Čajkovski)

Simfonija št. 5 (Beethoven)

Uvod Beethovnove Pete simfonije: »Udarci usode« Ludwig van Beethoven: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 5 (Beethoven)

Simfonija št. 5 (Prokofjev)

Sergej Prokofjev: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 5 (Prokofjev)

Simfonija št. 8 (Beethoven)

Ludwig van Beethoven: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 8 (Beethoven)

Simfonija št. 8 (Bruckner)

Anton Bruckner: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 8 (Bruckner)

Simfonija št. 8 (Schubert)

Franz Schubert: Simfonija št.

Poglej Tempo in Simfonija št. 8 (Schubert)

Slike z razstave

Slike z razstave – spomin na Viktorja Hartmanna (Картинки с выставки – Воспоминание о Викторе Гартмане, Kartínki s výstavki – Vospominániye o Víktore Gártmane) je slavna klavirska suita Modesta Mussorgskega, sestavljena iz desetih klavirskih stavkov, skomponirana leta 1874.

Poglej Tempo in Slike z razstave

Trance

Trance (izgovor trens) je podzvrst elektronske plesne glasbe, ki se je začela razvijati v devetdesetih letih.

Poglej Tempo in Trance

Trebušni ples

Raqs Sharqi plesalka Chryssanthi Sahar Scharf, Heidelberg. Plesalka trebušnega plesa v Marrakech Trebušni ples je na zahodu poimenovani ples iz bližnjega vzhoda, predvsem raqs sharqi (رقص شرقي).

Poglej Tempo in Trebušni ples

Tujka

Tújka je nepodomačena prevzeta beseda iz tujega jezika, ki ni popolnoma prilagojena jezikovnim zakonitostim slovenščine.

Poglej Tempo in Tujka

Variacije (glasba)

Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.

Poglej Tempo in Variacije (glasba)

Violinski koncert (Korngold)

Erich Wolfgang Korngold: Koncert za violino in orkester, D dur, op.

Poglej Tempo in Violinski koncert (Korngold)

Prav tako znan kot Accelenrando, Adagio, Agitato, Allegro, Amabile, Andante, Animato, Appassionato, Calmato, Calmo, Con fuoco, Decrescendo, Diminuendo, Fortepiano, Fortissimo, Fuoco, Furioso, Giocoso, Grazioso, Impetuoso, Lamentoso, Largo, Leggiero, Maestoso, Moderato, Mosso, Patetico, Pianissimo, Piano, Prestissimo, Presto, Ritardando, Ritenuto, Sensibile, Serioso, Sforzato, Sospirando, Sostenuto, Stringendo, Tardo, Tenuto, Tranquillo, Vivace, Vivacissimo.

, Simfonija št. 2 (Mahler), Simfonija št. 35 (Mozart), Simfonija št. 39 (Mozart), Simfonija št. 4 (Brahms), Simfonija št. 4 (Mahler), Simfonija št. 5 (Čajkovski), Simfonija št. 5 (Beethoven), Simfonija št. 5 (Prokofjev), Simfonija št. 8 (Beethoven), Simfonija št. 8 (Bruckner), Simfonija št. 8 (Schubert), Slike z razstave, Trance, Trebušni ples, Tujka, Variacije (glasba), Violinski koncert (Korngold).