Kazalo
234 odnosi: Albert Pruski, Aleksander Jaroslavič Nevski, Aleksander Józef Lisowski, Aleksander Petrovič Urusov, Aleksej Nikolajevič Bahmetjev, Aleksej Ruski, Algirdas, Ana Andrejevna Ahmatova, Arabska abeceda, Armenska katoliška cerkev, Avtonomna republika Krim, Azov, Šejk Aulijar, Šišman I., Štefan Dečanski, Štefan Dragutin, Štefan Uroš I., Čapka, Čazma, Čufut-Kale, Baškirščina, Baškirji, Banovina Bosna, Barbara von Krüdener, Basarab I. Vlaški, Basmili, Batbajan, Beloruščina, Bender, Besarabija, Biološko orožje, Bitka pri Ankari, Bitka pri Beresteczku, Bitka pri Grunvaldu, Bitka pri mestu Vaslui, Bitka pri Orši, Bitka pri Petrovaradinu, Bitka pri Velbaždu, Bodončar, Bogdan I. Moldavski, Bolgar (mesto), Bordžigini, Boris Godunov, Bosporsko kraljestvo, Carinska straža (Avstrija), Cerkev sv. Martina, Domanjševci, Daniil Aleksandrovič, Danijar, Darialska soteska, David Bek, ... Razširi indeks (184 več) »
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Tatari in Albert Pruski
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Tatari in Aleksander Jaroslavič Nevski
Aleksander Józef Lisowski
Aleksander Józef Lisowski, poljsko-litovski plemič (szlachcik) in častnik, * okoli 1580, † 11. oktober 1616, Starodub.
Poglej Tatari in Aleksander Józef Lisowski
Aleksander Petrovič Urusov
Knez Aleksander Petrovič Urusov (Александр Петрович Урусов), ruski general tatarskega rodu, * 1768, † 1835.
Poglej Tatari in Aleksander Petrovič Urusov
Aleksej Nikolajevič Bahmetjev
Aleksej Nikolajevič Bahmetjev (Алексе́й Никола́евич Бахме́тев), ruski general tatarskega rodu, * 1774, † 15. oktober 1841.
Poglej Tatari in Aleksej Nikolajevič Bahmetjev
Aleksej Ruski
Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.
Poglej Tatari in Aleksej Ruski
Algirdas
Algirdas (belorusko Альгерд, Algerd, ukrajinsko Ольгерд, Olgerd, poljsko Olgierd) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1296, † maj 1377.
Poglej Tatari in Algirdas
Ana Andrejevna Ahmatova
Ana Andrejevna Ahmatova, rojena Gorenko (Го́ренко),.
Poglej Tatari in Ana Andrejevna Ahmatova
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Tatari in Arabska abeceda
Armenska katoliška cerkev
Cerkev sv. Janeza v Sohrolu je armenska katoliška cerkev iz 5. ali 6. stoletja v Sohrolu, Šabestar, Iran. Armenska katoliška cerkev je katoliška cerkev vzhodnega obreda v Armeniji.
Poglej Tatari in Armenska katoliška cerkev
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Tatari in Avtonomna republika Krim
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Tatari in Azov
Šejk Aulijar
Šejk Aulijar (tatarsko Şəyexawliər soltan, Шәехаулияр солтан, شيخ اوليار, rusko Шейх-Аулияр, Šejk-Aulijar) je bil od leta 1512 do 1516 kan tatarskega Kasimskega kanata, * neznano, † 1516.
Poglej Tatari in Šejk Aulijar
Šišman I.
Šišman I. Vidinski (bolgarsko Шишман I, Šišman I) je bil bolgarski plemič (bojar) in v poznem 13.
Poglej Tatari in Šišman I.
Štefan Dečanski
Štefan Uroš III.
Poglej Tatari in Štefan Dečanski
Štefan Dragutin
Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.
Poglej Tatari in Štefan Dragutin
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Tatari in Štefan Uroš I.
Čapka
Poljski ulanci s čapkami 2. ulanskega polka Čapka je prvotno tatarsko pokrivalo s ploščatim kvadratnim zgornjim delom, ki je najbolj zaslovelo s poljskimi konjeniki iz 19. stoletja.
Poglej Tatari in Čapka
Čazma
Čazma (madžarsko Csázma) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Bjelovarsko-bilogorsko županijo.
Poglej Tatari in Čazma
Čufut-Kale
Čufut-Kale (tatarska izgovorjava:; rusko in ukrajinsko Чуфут-Кале – Čufut-Kale; krimska tatarščina Çufut Qale; karaimski jezik Къале – Qale) je srednjeveško mesto-trdnjava v Krimskem gorovju, ki je zdaj v ruševinah. Je nacionalni spomenik krimske karaitske kulture, le 3 km vzhodno od Bahčisaraja.
Poglej Tatari in Čufut-Kale
Baškirščina
Baškirščina (baš. Башҡорт теле, latinizirano Bašqort tele) je eden jezikov kipčaške skupine turških jezikov, ki je v bližnjem sorodu s tatarščino.
Poglej Tatari in Baškirščina
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Tatari in Baškirji
Banovina Bosna
Banovina Bosna ali Bosanska banovina je bila srednjeveška država na Balkanu, večinoma na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine.
Poglej Tatari in Banovina Bosna
Barbara von Krüdener
Beate Barbara Juliane Freifrau von Krüdener (rojena Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel; 22. november 1764 – 25. december 1824), pogosto imenovana po uradnem francoskem imenu, Madame de Krüdener, baltski nemški verski mistik, avtorica in pietistična luteranska teologinja, ki je vplivala na širši evropski protestantizem, vključno s švicarsko reformirano cerkvijo in moravsko cerkvijo in katere ideje so vplivale na ruskega carja Aleksandra I.
Poglej Tatari in Barbara von Krüdener
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Poglej Tatari in Basarab I. Vlaški
Basmili
Basmili (staroturško 𐰉𐰽𐰢𐰞, Basmïl, kitajsko 拔悉蜜/密/彌, pinjin Báxīmì/mì/mí, srednjekitajsko *bˠɛt̚-siɪt̚-miɪt̚/mˠ iɪt ̚/ miᴇ, tudi 弊剌 Bìlà)Golden, Peter B. An Introduction to the History of Turkic Peoples.
Poglej Tatari in Basmili
Batbajan
Batbajan ali Bat (Tsar) Bajan, tudi Bajan ali Bojan, Bezmer ali Bezmes (bolgarsko: Батбаян ali Бат Баян), vladar Velike Bolgarije iz klana Dilo, * ni znano, † 690.
Poglej Tatari in Batbajan
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Tatari in Beloruščina
Bender
Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.
Poglej Tatari in Bender
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Tatari in Besarabija
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Tatari in Biološko orožje
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Poglej Tatari in Bitka pri Ankari
Bitka pri Beresteczku
Bitka pri Beresteczku (Bitwa pod Beresteczkiem; Берестецька битва) leta 1651 je največja kopenska bitka v 17. stoletju, kjer je poljska vojska na čelu s kraljem Janom Kazimirom Waso premagala kozaško in tatarsko vojsko v treh dneh.
Poglej Tatari in Bitka pri Beresteczku
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Poglej Tatari in Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.
Poglej Tatari in Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri Orši
Bitka pri Orši (belorusko Бітва пад Оршай, Bitva pad Oršaj, litovsko Oršos mūšis, poljsko bitwa pod Orszą, rusko Битва под Оршей, Bitva pod Oršej) je bila bitka med združeno vojsko Poljske in Litve pod poveljstvom litovskega velikega hetmana Konstantina Ostrogskega in vojsko Moskovske velike kneževine pod poveljstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza Mihaila Bulgakov-Golica, ki se je dogajala 8.
Poglej Tatari in Bitka pri Orši
Bitka pri Petrovaradinu
Bitka pri Petrovaradinu je bila prva velika zmaga habsburška vojske v avstrijsko-turški vojni (1716-1718) pri Petrovaradinu, zdaj delu Novega Sada, Srbija.
Poglej Tatari in Bitka pri Petrovaradinu
Bitka pri Velbaždu
Bitka pri Velbaždu (bolgarsko битка при Велбъжд, bitka pri Velbžd, srbsko Битка код Велбужда, bitka kod Velbužda) je bila bitka med bolgarsko in srbsko vojsko 28. julija 1330 v okolici Velbažda, sedanjega Kjustendila, v zahodni Bolgariji.
Poglej Tatari in Bitka pri Velbaždu
Bodončar
Bodončar Munhag (mongolsko Бодончар, Bodončar) je bil slaven mongolski vojskovodja, Džingiskanov prednik in prednik mongolskega klana Barlas, ki je pod Timur Lenkom vladal v Srednji Aziji.
Poglej Tatari in Bodončar
Bogdan I. Moldavski
Bogdan I. Moldavski ali Bogdan Ustanovitelj (romunsko Bogdan I ali Bogdan Întemeietorul) je bil prvi neodvisni vladar (vojvoda) Moldavije, ki je vladal od leta 1363 do 1367, * 1306, † 1367, Rădăuţi.
Poglej Tatari in Bogdan I. Moldavski
Bolgar (mesto)
Bolgar (tatarska cirilica Болгар: Bolgar, tatarska latinica Bulgar, Bolgar in Bolğar, čuvaško Пăлхар), je bil od 7.-15.
Poglej Tatari in Bolgar (mesto)
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Tatari in Bordžigini
Boris Godunov
Boris Fjodorovič Godunov, ruski car, * 1551, † 23. april 1605, Moskva.
Poglej Tatari in Boris Godunov
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Tatari in Bosporsko kraljestvo
Carinska straža (Avstrija)
Carinska straža (nemško: Zollwache) je bila avstrijska carinsko- dohodarstvena policijska služba oziroma finančna straža za pobiranje carin in dohodastvenih pristojbin in z njimi povezano odkrivanje tihotapljenja ali davčnih utaj.
Poglej Tatari in Carinska straža (Avstrija)
Cerkev sv. Martina, Domanjševci
Cerkev sv.
Poglej Tatari in Cerkev sv. Martina, Domanjševci
Daniil Aleksandrovič
Daniil Aleksandrovič (1261–5. marec 1303), tudi Daniil Moskovski, je bil najmlajši sin Aleksandra Nevskega in prednik vseh moskovskih knezov.
Poglej Tatari in Daniil Aleksandrovič
Danijar
Danijar ibn Kasim (tatarsko Daniəl, Даниял, دانیال) je bil v letih 1469-1486 sultan Kasimskega kanata, * ni znano, † 1486 Bil je sin sultana Kasima in vnuk kana Ulug Mohameda.
Poglej Tatari in Danijar
Darialska soteska
Darialska soteska (gruzijsko: დარიალის ხეობა, Darialis Kheoba; rusko: Дарьяльское ущелье; osetijsko: Arvykom, Arvykom; inguško: Даьра Аьле, Dära Äle) je rečna soteska na meji med Rusijo in Gruzijo.
Poglej Tatari in Darialska soteska
David Bek
David Bek (armensko: Դավիթ Բեկ), armenski plemič in vojskovodja, * ?, † 1728.
Poglej Tatari in David Bek
Džanaj
Džanaj ibn Nur Devlet (tatarsko Canay, Җанай, جانای) je bil drugi sin sultana Nur Devleta in po smrti brata Satilgana od leta 1506 do 1512 sultan Kasimskega kanata, * neznano, † neznano.
Poglej Tatari in Džanaj
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Tatari in Džingiskan
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Tatari in De administrando imperio
Devlet II. Geraj
Devlet II.
Poglej Tatari in Devlet II. Geraj
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Tatari in Dimitrij Donski
Dinara Safina
Dinara Mihajlovna (Mubinovna) Safina (tatarsko Dinara Mөbin qızı Safina, Динара Мөбин кызы Сафина, rusko Дина́ра Миха́йловна (Муби́новна) Са́фина), ruska tenisačica tatarske narodnosti, * 27. april 1986, Moskva, Rusija.
Poglej Tatari in Dinara Safina
Donbas
UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.
Poglej Tatari in Donbas
Drman in Kudelin
Bolgarija v poznem 13. stoletju; Drman in Kudelin sta vladala na severozahodu države Drman (bolgarsko Дърман, Drman) in Kudelin (bolgarsko Куделин, Kudelin) sta bila bolgarska plemiča,Ćorović, Vladimir (2001).
Poglej Tatari in Drman in Kudelin
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
Poglej Tatari in Federalni subjekti Rusije
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Tatari in Feodozija
Fetih I. Geraj
Fetih I. Geraj (turško I. Fetih Giray) je leta 1596–1597 zelo malo časa vladal kot kan tatarskega Krimskega kanata, * okoli 1558, † 1597.
Poglej Tatari in Fetih I. Geraj
Fjodor III. Ruski
Fjodor III.
Poglej Tatari in Fjodor III. Ruski
František Ladislav Čelakovský
František Ladislav Čelakovský (psevdonim Marcian Hromotluk), češki predromantični pesnik, prevajalec, jezikoslovec, izdajatelj slovanskih ljudskih pesmi, kritik in narodni (pre)buditelj, * 7. marec 1799, Strakonice, † 5. avgust 1852, Praga.
Poglej Tatari in František Ladislav Čelakovský
Gagauzi
| region9.
Poglej Tatari in Gagauzi
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Tatari in Gališko-volinska kneževina
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Tatari in Gijasedin al-Kaši
Gorlivka
Górlivka je mesto v pokrajini Donbas na vzhodu Ukrajine, okoli 40 kilometrov severovzhodno od Donecka.
Poglej Tatari in Gorlivka
Grad Kalnik
Reševine Starega gradu Kalnik. Grad Kalnik (hrvaško: Stari grad Veliki Kalnik, (nemško: Kemnek, madžarsko: Kemnuk, latinsko: Kemlek) je bil najstarejši srednjeveški fevdalni grad na Severu Hrvaške, ki je bil zgrajen konec 12. stoletja ali ob začetku 13. stoletja.
Poglej Tatari in Grad Kalnik
Grad Medvedgrad
Grad Medvedgrad – utrjeno mesto; njegove mogočne razvaline ležijo na vrhu jugozahodnega obronka Medvednice na hribu Mali Plazur blizu Zagreba.
Poglej Tatari in Grad Medvedgrad
Grad Palanok
Grad Palanok ali grad Mukačevo je zgodovinski grad v mestu Mukačevo v zahodni ukrajinski Zakarpatski oblasti.
Poglej Tatari in Grad Palanok
Grofje Babonići
Grofje Babonići (Babonegi, Babonezići) so bili hrvaška plemiška družina, ki se v virih pojavlja ob koncu 12.
Poglej Tatari in Grofje Babonići
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Tatari in Habsburška monarhija
Hamag Mongol
Hamag Mongol (mongolsko Хамаг монгол, Hamag Mongol, dobesedno 'cela Mongolija', kitajsko 蒙兀國) je bila velika konfederacija mongolskih plemen (hanlig, kanat) v 12.
Poglej Tatari in Hamag Mongol
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Tatari in Harkov
Hersonska oblast
Hersonska oblast (imenovana tudi Hersonščina –) je oblast v južnem delu Ukrajine znotraj Črnomorske nižine, severno od Krima.
Poglej Tatari in Hersonska oblast
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Tatari in Hiva
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.
Poglej Tatari in Hunyadi
Hutula kan
Hutula (mongolsko Хутула хан, Hutula han) je bil leta 1156–1160 (?) kan Hamag mongol ulus – vseh Mongolov, * okoli 1111, † okoli 1161.
Poglej Tatari in Hutula kan
Iblajtar
Iblájtar (iz nemškega uiberreiter, Überreiter) je bil oboroženi nadzorni carinski obmejni konjenik v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Tatari in Iblajtar
Ildar Rahmatullin
Ildar Rahmatullin (tudi Ildar Rahmatuljin), slovenski hokejist in hokejski trener, * 9. januar 1961, Kazan, Sovjetska zveza.
Poglej Tatari in Ildar Rahmatullin
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Tatari in Ingrija
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Poglej Tatari in Ivan I. Albert
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Tatari in Ivan II. Poljski
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Tatari in Ivan III. Vasiljevič
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Tatari in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivano-Frankivsk
Ivano-Frankivsk (ukrajinsko Іва́но-Франкі́вськ, rusko Ивано-Франковск poljsko Iwano-Frankiwsk ali zgodovinsko Stanisławów, v jidišu Stanislew; staro rusko ime Stanislau; nem. Stanislaw) je glavno in največje mesto Ivano-Frankivske oblasti v zahodni Ukrajini.
Poglej Tatari in Ivano-Frankivsk
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Tatari in Jan III. Sobieski
Jesugej
Jesugej Bagatar (mongolsko Есүхэй баатар, Esugej Baatar, Jedugej Vojščak) je bil poglavar mongolskega klana Kijadi in Temudžinov (Džingiskanov) oče, * okoli 1134, † 1171.
Poglej Tatari in Jesugej
Jevpatorija
Jevpatorija (Євпаторія; Евпатория; Kezlev, Кезлев, Ευπατορία, Eupatoría) je ukrajinsko mesto regionalnega pomena na zahodnem Krimu severno od zaliva Kalamita.
Poglej Tatari in Jevpatorija
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Tatari in Josif Stalin
Jusuf Akčura
Jusuf Akčura (Йосыф Акчура), turški politik, pisatelj in ideolog tatarskih korenin, * 2. december 1876, Simbirsk, Ruski imperij, † 11. marec 1935, Carigrad, Turčija Akčura se je v zgodnjem republikanskem obdobju razvil v prominentnega ideologa in zagovornika panturcizma.
Poglej Tatari in Jusuf Akčura
Kajra
Kajra ali Kajrakan (altajsko Кайракан, Kajrakan, kirgiško Кайра, Kajra, turško Kayra Han ali Kara Han, azerbajdžansko Kayra Xan, Kajra Han, osmansko كايرا), katerega še posebej častijo na Altaju, je poosebljenje neba kot začetka vsega, Sveti duh, vrhovni bog Tatarov in praoče človeštva.
Poglej Tatari in Kajra
Kalmius
Kalmius je ena od dveh rek, ki tečeta skozi Ukrajinsko mesto Mariupol.
Poglej Tatari in Kalmius
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Poglej Tatari in Kaluga
Kasimov
Kasimov (Qasím, zgodovinsko Xankirmän, Gorodec Meščorski (Городец Мещёрский), do 1471 Novi Nizovoj Gorod (Новый Низовой Город)) je mesto v Rusiji v Rjazanski oblasti, upravno središče Kasimovskega rajona.
Poglej Tatari in Kasimov
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Poglej Tatari in Kasimski kanat
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Poglej Tatari in Kaunas
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Tatari in Kazahstan
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Poglej Tatari in Kazan
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Tatari in Kazanski kanat
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Tatari in Kirgizistan
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Tatari in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Tatari in Kneževina Transilvanija
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Tatari in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Tatari in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Tatari in Krimski kanat
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Tatari in Kučukkajnarški mir
Lavrentijev letopis
Lavrentijev letopis ali Lavrentijev kodeks (rusko Лаврентьевский список, Лаврентьевская летопись, slovensko Lavrentijev seznam, Lavrentijeva kronika) je zbirka letopisov, vkjučno z najstarejšo ohranjeno različico ''Primarne kronike'' in njenih nadaljevanj, ki se večinoma nanašajo na dogodke v severni Rusiji (Vladimiro-Suzdalska kneževina).
Poglej Tatari in Lavrentijev letopis
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Tatari in Litovci
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Tatari in Litva
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Tatari in Livonska vojna
Maguba Sirtlanova
Maguba Gusejnovna Sirtlanova (Магуба Гусейновна Сыртланова, Мәгубә Хөсәен кызы Сыртланова), tatarska pilotka, *, Belebej, † 1. oktober 1971, Kazan.
Poglej Tatari in Maguba Sirtlanova
Mahmud Kazanski
Mahmud Kan, v ruskih kronikah Mahmutek (Махмутек), je bil v letih 1445-1466 kan tatarskega Kazanskega kanata, * ni znano, † 1466.
Poglej Tatari in Mahmud Kazanski
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Tatari in Malopoljska
Marat Safin
Marat Mihajlovič (Mubinovič) Safin (tatarsko Marat Mөbin ulı Safin, Марат Мөбин улы Сафин, rusko Мара́т Миха́йлович (Муби́нович) Са́фин), ruski tenisač tatarske narodnosti, * 27. januar 1980, Moskva, Rusija.
Poglej Tatari in Marat Safin
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Tatari in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Tatari in Mehmed Paša Sokolović
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Tatari in Mihael Ruski
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Tatari in Mihael VIII. Paleolog
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Tatari in Mongolski vpadi v Evropo
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Tatari in Mongolsko cesarstvo
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Tatari in Moskovska velika kneževina
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Tatari in Moskovski kremelj
Neža Praška
Sveta Neža Praška, OSC (Svata Anežka Česká, * 20. junij 1211, † 2. marec 1282), znana tudi kot Neža Češka, je bila srednjeveška češka princesa, ki je svoje življenje preusmerila v delo za dobrodelnost, se odpovedala razkošju dvora ter se posvetila molitvi.
Poglej Tatari in Neža Praška
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Tatari in Nižni Novgorod
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Tatari in Nova Rusija
Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Obleganje Kamjanca-Podolskega (poljsko Oblężenie Kamieńca Podolskiego, turško Kamaniçe kuşatması.
Poglej Tatari in Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)
Obleganje Kazana
Obleganje Kazana je bila odločilna bitka v Rusko-Kazanskih vojnah.
Poglej Tatari in Obleganje Kazana
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Tatari in Obleganje Sigeta
Osman I.
Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.
Poglej Tatari in Osman I.
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Tatari in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Tatari in Osmansko cesarstvo
Otuken
Gora Otgontenger, katere ime je sestavljeno iz imen Otuken in Tengri Otuken (staroturško 𐰇𐱅𐰜𐰤:𐰖𐰃𐱁, Ötüken jïš, "Otukenski gozd" ali 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰼, Ötüken jer, "Dežela Otuken", staroujgursko 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰃𐱁, Ötüken jïš, kitajsko 於都斤) je bil prestolnica Prvega turškega kaganata in Ujgurskega kaganata.
Poglej Tatari in Otuken
Papež Inocenc IV.
Papež Inocenc IV., rojen kot Sinibaldo Fieschi, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1195 Genova, Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo, † 7. december 1254, Neapelj, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Tatari in Papež Inocenc IV.
Patrick Gordon
Patrick Gordon, škotski general Imperialne ruske vojske, * 1635, † 29. november 1699.
Poglej Tatari in Patrick Gordon
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Tatari in Pečenegi
Pesem o Igorjevem pohodu
Naslovnica prve tiskane knjige iz leta 1800 Pesem o Igorjevem pohodu (staroslovansko Слово о плъку Игоревѣ, Slovo o plŭku Igorevě; ukrajinsko Слово о полку Ігоревім, Slovo o polku Ihorevim; rusko: Слово о полку Игореве, Slovo o polku Igoreve; polni naslov: Сло́во о похо́де И́гореве, И́горя, сы́на Святосла́вова, вну́ка Оле́гова) je staroruski junaški ep.
Poglej Tatari in Pesem o Igorjevem pohodu
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Tatari in Peter Veliki
Pjotr Mihajlovič Gavrilov
Pjotr Mihajlovič Gavrilov, ruski častnik in heroj Sovjetske zveze, * 1900, Kazan; † 26. januar 1979, Krasnodar, Sovjetska zveza.
Poglej Tatari in Pjotr Mihajlovič Gavrilov
Podlaško vojvodstvo
Podlaško vojvodstvo je enota upravne razdelitve Poljske, in sicer eno šesnajstih vojvodstev.
Poglej Tatari in Podlaško vojvodstvo
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Tatari in Poljska
Poljski huzarji
Poljski huzarji (poljsko husaria) ali krilati huzarji so bili od 16.
Poglej Tatari in Poljski huzarji
Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 12001 do 13000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Tatari in Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Tatari in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 27001 do 28000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Tatari in Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Tatari in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pomeni imen asteroidov: 6001–6500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Tatari in Pomeni imen asteroidov: 6001–6500
Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina
Moskvi, 19. novembra 1988 Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, so zelo različne.
Poglej Tatari in Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina
Prijezda I.
Prijezda I. Kotromanić je bil od leta 1250 do 1287 bosanski ban kot vazal Kraljevine Ogrske in verjetno ustanovitelj dinastije Kotromanić, * 1211, † 8. maj 1287, Slavonija.
Poglej Tatari in Prijezda I.
Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi
Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi je izvajala vlada Sovjetske zveze od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja Josifa Stalina in pod vodstvom NKVD oz.
Poglej Tatari in Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920).
Poglej Tatari in Protokoli sionskih modrecev
Prvi lyonski koncil
Prvem lyonskem koncilu miniatura iz 1278. Prvi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 28.
Poglej Tatari in Prvi lyonski koncil
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Tatari in Rdeča Hrvaška
Referendum o neodvisnosti
Referendum o neodvisnosti je vrsta referenduma, na katerem državljani nekega ozemlja odločajo, če bo to ozemlje postalo neodvisna država.
Poglej Tatari in Referendum o neodvisnosti
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Tatari in Romunija
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Tatari in Rudolf I. Habsburški
Ruina (zgodovina Ukrajine)
Ruina (ruina) je zgodovinopisni naziv, ki je je uvedel kozaški kronist Samijlo Veličko (1670–1728) za politično stanje v Ukrajini v drugi polovici 17.
Poglej Tatari in Ruina (zgodovina Ukrajine)
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Tatari in Rurikidi
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Tatari in Ruska književnost
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Tatari in Ruska pravoslavna cerkev
Ruska zasedba Sibirije
Rusko osvajanje Sibirije se je dogajalo v 16.
Poglej Tatari in Ruska zasedba Sibirije
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Tatari in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Tatari in Rusko carstvo
Rusko-krimske vojne
Sergej Vasiljevič Ivanov: ''Straža na meji Moskovske kneževine'' Rusko-krimske vojne so bile vojne med Ruskim carstvom in Tatari Krimskega kanata v 16.
Poglej Tatari in Rusko-krimske vojne
Rusko-turška vojna (1735–1739)
Rusko-turška vojna 1735-1739 je bila vojna med Carsko Rusijo in Osmanskim cesarstvom, ki jo je sprožila osmanska vojna s Perzijo in stalni vpadi krimskih Tatarov na rusko ozemlje.
Poglej Tatari in Rusko-turška vojna (1735–1739)
Samostan Žiča
Samostan je zgradil prvi srbski kralj Stefan Nemanjić Prvovenčani (veliki župan 1196-1217, kralj 1217-1228) v letih 1206 do 1221.
Poglej Tatari in Samostan Žiča
Samostan Pantelejmon
Samostan sv.
Poglej Tatari in Samostan Pantelejmon
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Tatari in Selim II.
Seznam ljudstev
Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.
Poglej Tatari in Seznam ljudstev
Seznam narodov
Seznam narodov sveta.
Poglej Tatari in Seznam narodov
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Tatari in Seznam starodavnih ljudstev
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Tatari in Slovaška
Sovjetski vojni zločini
Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.
Poglej Tatari in Sovjetski vojni zločini
Spiški grad
Spiški grad je največji srednjevropski grad.
Poglej Tatari in Spiški grad
Stari Krim
Stari Krim (rusko Старый Крым, ukrajinsko Старий Крим, krimsko tatarsko Eski Qırım) je majhno zgodovinsko mesto na vzhodu zdaj spornega polotoka Krima, približno 25 km zahodno Feodozije.
Poglej Tatari in Stari Krim
Stinica
Stinica je vas, apartmajsko naselje in novo trajektno pristanišče ob Velebitskem kanalu, Hrvaška; spada pod mesto Senj Liško-senjske županije.
Poglej Tatari in Stinica
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Tatari in Suženjstvo
Sudak
Sudak je mesto Republike Krim.
Poglej Tatari in Sudak
Sujumbike
Sujumbike (nogajsko Суьйимбийке, tatarsko Сөембикә, rusko Сююмбике) je bila tatarska vladarica (tatarsko xanbikä), * okoli 1516, Nogajska horda, † 1557, Kasimov, Kasimski kanat.
Poglej Tatari in Sujumbike
Sujumbikin stolp
Sujumbikin stolp Poševni Sujumbikin stolp (tatarsko Сөембикә манарасы, Söembikə manarası, rusko Ба́шня Сююмбикэ́, Bašnja Sujumbike) ali Kanova mošeja je verjetno najbolj znana in prepoznavna zgradba v Kazanu, Tatarstan, Rusija.
Poglej Tatari in Sujumbikin stolp
Sulejman II.
Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Tatari in Sulejman II.
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Tatari in Tatarščina
Tatari v Ukrajini
Tatari so ena izmed mnogih etničnih manjšin v Ukrajini.
Poglej Tatari in Tatari v Ukrajini
Tatarski preliv
Tatarski preliv je morski preliv v severozahodnem delu Tihega oceana, ki loči celinsko Rusijo oziroma Azijo od otoka Sahalin.
Poglej Tatari in Tatarski preliv
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tatari in Tatarstan
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Tatari in Tisočletje Rusije
Tjumen
Tjumen (italic, Tjumen) je največje mesto in upravno središče Tjumenske oblasti, Rusija.
Poglej Tatari in Tjumen
Tokomer
TokomerSălăgean, Tudor.
Poglej Tatari in Tokomer
Toluj
Toluj, včasih tudi Tuluj ali Toluj kan (mongolsko Толуй хаан, Toluj haan, kitajsko 拖雷, pinjin Tuōléi) je bil najmlajši Džingiskanov in Börtin sin in od leta 1227 do 1229 regent Mongolskega cesarstva, * okoli 1191, Mongolija, † 1231/1232, Mongolija.
Poglej Tatari in Toluj
Tomsk
Tomsk je mesto v Rusiji, upravno središče Tomske oblasti.
Poglej Tatari in Tomsk
Trakai
Trakai je zgodovinsko mesto in jezersko letovišče v Litvi.
Poglej Tatari in Trakai
Transilvanski Sasi
Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.
Poglej Tatari in Transilvanski Sasi
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Tatari in Trdnjava Klis
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Tatari in Trinajstletna vojna
Trojiški samostan sv. Sergija
Trojiška lavra sv.
Poglej Tatari in Trojiški samostan sv. Sergija
Tubetejka
213x213_pik Tubetejka je rusko ime za številne vrste tradicionalnih srednjeazijskih pokrival.
Poglej Tatari in Tubetejka
Tugra
Tugra sultana Mahmuda II., na kateri piše: ''Mahmud kan, sin Abdülhamida je večni zmagovalec''.Izpis v arabščini: محمود خان بن عبدالحميد مظفر دائماً Tugra (arabsko: طغراء, Thuğrā), kaligrafsko oblikovan pečat ali podpis sultana Osmanskega cesarstva, ki je bil na vseh sultanovih uradnih dokumentih in dopisih.
Poglej Tatari in Tugra
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Tatari in Turška ljudstva
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Tatari in Turki
Tyniec
Tyniec je zgodovinska vas na Poljskem ob reki Visli, od leta 1973 del mesta Krakov (trenutno v okrožju Dębniki).
Poglej Tatari in Tyniec
Uškujniki
Savelij Mojsejevič Zejdenberg (19. stoletje): Uškujniki, novgorodski svobodni bojevniki Volgi; na sliki je zemljevih sedanje Niženovgorodska oblast, Rusija Kostromo (16. stoletje) Uškujniki (rusko ушкуйники, uškujniki) ali ruski pirati so bili svobodno in demokratično ljudstvo v zgodnji ruski državi.
Poglej Tatari in Uškujniki
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Tatari in Uzbeg kan
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Tatari in Uzbekistan
Uzun Hasan
Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.
Poglej Tatari in Uzun Hasan
Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij I. Dimitrijevič (rusko: Василий I Дмитриевич), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 30. december 1371, † 27. februar 1425.
Poglej Tatari in Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij III. Ivanovič
Vasilij III.
Poglej Tatari in Vasilij III. Ivanovič
Vasilij IV. Ruski
Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.
Poglej Tatari in Vasilij IV. Ruski
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Tatari in Velika Bolgarija
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Tatari in Velika horda
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Tatari in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Tatari in Velika severna vojna
Vitold Veliki
Vitold ali Vitold Veliki.
Poglej Tatari in Vitold Veliki
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Tatari in Vlaška
Vladislav IV. Poljski
Vladislav IV.
Poglej Tatari in Vladislav IV. Poljski
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Tatari in Volška Bolgarija
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Tatari in Volški Tatari
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Tatari in Volga
Zadonščina
Zadonščina (Задонщина, kar bi se lahko prevedlo kot "dežela onkraj Dona") je ruski literarni spomenik iz poznega 14.
Poglej Tatari in Zadonščina
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Tatari in Zagreb
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Tatari in Zaporoška Seč
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Tatari in Zaporoški kozaki
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Tatari in Zgodovina Irana
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Tatari in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Tatari in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Tatari in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovinsko središče Krakova
Zemljevid Starega Krakova s Kraljevo cesto, označeno z rdečo bravo Stavbe na Glavnem trgu Zgodovinsko središče Krakova je eno od najbolj znamenitih starih mestnih jeder na Poljskem in od leta 1038 do 1596, ko je kralj Sigismund III. Vasa preselil prestolnico v Varšavo, središče poljskega političnega življenja.
Poglej Tatari in Zgodovinsko središče Krakova
Zilant
Zastava Kazana Zilant (tatarsko Zur jılan, rusko Зилант, Zilant) je mitološka pošast iz tatarskih legend in pripovedk, podobna ljubljanskemu zmaju.
Poglej Tatari in Zilant
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Tatari in Zlata horda
1200
1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Tatari in 1200
1202
1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Tatari in 1202
1362
1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Tatari in 1362
1480
1480 (MCDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Tatari in 1480
1521
1521 (MDXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Tatari in 1521
760
760 (DCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Tatari in 760
, Džanaj, Džingiskan, De administrando imperio, Devlet II. Geraj, Dimitrij Donski, Dinara Safina, Donbas, Drman in Kudelin, Federalni subjekti Rusije, Feodozija, Fetih I. Geraj, Fjodor III. Ruski, František Ladislav Čelakovský, Gagauzi, Gališko-volinska kneževina, Gijasedin al-Kaši, Gorlivka, Grad Kalnik, Grad Medvedgrad, Grad Palanok, Grofje Babonići, Habsburška monarhija, Hamag Mongol, Harkov, Hersonska oblast, Hiva, Hunyadi, Hutula kan, Iblajtar, Ildar Rahmatullin, Ingrija, Ivan I. Albert, Ivan II. Poljski, Ivan III. Vasiljevič, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivano-Frankivsk, Jan III. Sobieski, Jesugej, Jevpatorija, Josif Stalin, Jusuf Akčura, Kajra, Kalmius, Kaluga, Kasimov, Kasimski kanat, Kaunas, Kazahstan, Kazan, Kazanski kanat, Kirgizistan, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Kraljevina Srbija (1217–1345), Krim (polotok), Krimski kanat, Kučukkajnarški mir, Lavrentijev letopis, Litovci, Litva, Livonska vojna, Maguba Sirtlanova, Mahmud Kazanski, Malopoljska, Marat Safin, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed Paša Sokolović, Mihael Ruski, Mihael VIII. Paleolog, Mongolski vpadi v Evropo, Mongolsko cesarstvo, Moskovska velika kneževina, Moskovski kremelj, Neža Praška, Nižni Novgorod, Nova Rusija, Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672), Obleganje Kazana, Obleganje Sigeta, Osman I., Osmanska Ogrska, Osmansko cesarstvo, Otuken, Papež Inocenc IV., Patrick Gordon, Pečenegi, Pesem o Igorjevem pohodu, Peter Veliki, Pjotr Mihajlovič Gavrilov, Podlaško vojvodstvo, Poljska, Poljski huzarji, Pomeni imen asteroidov: 12001–13000, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomeni imen asteroidov: 27001–28000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 6001–6500, Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina, Prijezda I., Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi, Protokoli sionskih modrecev, Prvi lyonski koncil, Rdeča Hrvaška, Referendum o neodvisnosti, Romunija, Rudolf I. Habsburški, Ruina (zgodovina Ukrajine), Rurikidi, Ruska književnost, Ruska pravoslavna cerkev, Ruska zasedba Sibirije, Ruski imperij, Rusko carstvo, Rusko-krimske vojne, Rusko-turška vojna (1735–1739), Samostan Žiča, Samostan Pantelejmon, Selim II., Seznam ljudstev, Seznam narodov, Seznam starodavnih ljudstev, Slovaška, Sovjetski vojni zločini, Spiški grad, Stari Krim, Stinica, Suženjstvo, Sudak, Sujumbike, Sujumbikin stolp, Sulejman II., Tatarščina, Tatari v Ukrajini, Tatarski preliv, Tatarstan, Tisočletje Rusije, Tjumen, Tokomer, Toluj, Tomsk, Trakai, Transilvanski Sasi, Trdnjava Klis, Trinajstletna vojna, Trojiški samostan sv. Sergija, Tubetejka, Tugra, Turška ljudstva, Turki, Tyniec, Uškujniki, Uzbeg kan, Uzbekistan, Uzun Hasan, Vasilij I. Dimitrijevič, Vasilij III. Ivanovič, Vasilij IV. Ruski, Velika Bolgarija, Velika horda, Velika litovska kneževina, Velika severna vojna, Vitold Veliki, Vlaška, Vladislav IV. Poljski, Volška Bolgarija, Volški Tatari, Volga, Zadonščina, Zagreb, Zaporoška Seč, Zaporoški kozaki, Zgodovina Irana, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovinsko središče Krakova, Zilant, Zlata horda, 1200, 1202, 1362, 1480, 1521, 760.