Kazalo
39 odnosi: Azija, Šindžjang, Činghaj (jezero), Budizem, Džungarija, Dinastija Han, Evrazijska stepa, Geografija Kitajske, Hotan, Jame Adžanta, Jame Bezeklik, Kašgar, Karakorum, Karakorumska avtocesta, Kirgizistan, Koridor Heši, Kotlina, Kuča, Kušansko cesarstvo, Leh, Lop Nor, Muztag Ata, Prelaz Karakorum, Prvi turški kaganat, Saki, Stepska pot, Svilna pot, Tapiserija, Tibetanska planota, Tjanšan, Toharščina, Toharistan, Turpan, Turpanska depresija, Ujguri, Urumči, Zahodni turški kaganat, Zgodovina Kitajske, 1128.
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Tarimska kotlina in Azija
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Tarimska kotlina in Šindžjang
Činghaj (jezero)
Činghaj (青海湖, pinjin Qīnghǎi Shěng) je slano endoreično jezero, ki leži na severovzhodnem robu Tibetanske planote v istoimenski provinci osrednje Kitajske.
Poglej Tarimska kotlina in Činghaj (jezero)
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Tarimska kotlina in Budizem
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Tarimska kotlina in Džungarija
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Tarimska kotlina in Dinastija Han
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Tarimska kotlina in Evrazijska stepa
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Tarimska kotlina in Geografija Kitajske
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan.
Poglej Tarimska kotlina in Hotan
Jame Adžanta
Jame Adžanta je 29 v skalo vklesanih budističnih jamskih spomenikov iz obdobja od 2.
Poglej Tarimska kotlina in Jame Adžanta
Jame Bezeklik
Tisoč Budovih jam Bezeklik (ujgursko بزقلیق مىڭ ئۆيى) je kompleks budističnih jam, ki izvirajo iz 5.
Poglej Tarimska kotlina in Jame Bezeklik
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej Tarimska kotlina in Kašgar
Karakorum
Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).
Poglej Tarimska kotlina in Karakorum
Karakorumska avtocesta
Karakorumska avtocesta - zemljevid poteka Karakorumska avtocesta (mednarodna kratica KKH) je najvišje ležeča sodobna mednarodna cesta na svetu.
Poglej Tarimska kotlina in Karakorumska avtocesta
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Tarimska kotlina in Kirgizistan
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Tarimska kotlina in Koridor Heši
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Tarimska kotlina in Kotlina
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Poglej Tarimska kotlina in Kuča
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Tarimska kotlina in Kušansko cesarstvo
Leh
Leh (लेह) je glavno mesto Ladaka v severni Indiji.
Poglej Tarimska kotlina in Leh
Lop Nor
Lop Nor ali Lop Nur (iz mongolskega imena, ki pomeni 'jezero Lop', kjer je Lop toponim neznanega izvora), je nekdanje slano jezero, zdaj večinoma presahlo, ki leži med puščavama Takla Makan in Kumtag v jugovzhodnem delu Šinjdžjnga (Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur).
Poglej Tarimska kotlina in Lop Nor
Muztag Ata
Muztagh Ata ali Muztagata (Музтағ Ата, literally "ice-mountain-father";; prej znan kot gora Tagharma ali Taghalma in Wi-tagh) je druga najvišja (7546 metrov) gora, ki tvori severni rob Tibetanske planote na Kitajskem (ne druga najvišja gora Tibetanske planote).
Poglej Tarimska kotlina in Muztag Ata
Prelaz Karakorum
Prelaz Karakorum (क़राक़रम दर्रा) je 5.540 m visok gorski prelaz med Indijo in Kitajsko v pogorju Karakorum.
Poglej Tarimska kotlina in Prelaz Karakorum
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Tarimska kotlina in Prvi turški kaganat
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Tarimska kotlina in Saki
Stepska pot
Stepska pot je bila starodavna kopenska pot skozi Evrazijsko stepo, ki je bila aktivna predhodnica Svilne ceste.
Poglej Tarimska kotlina in Stepska pot
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Tarimska kotlina in Svilna pot
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Tarimska kotlina in Tapiserija
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Tarimska kotlina in Tibetanska planota
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Tarimska kotlina in Tjanšan
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Tarimska kotlina in Toharščina
Toharistan
Tokharistan je zgodnjesrednjeveško ime za območje, ki je bilo v starogrških virih znano kot Baktrija.
Poglej Tarimska kotlina in Toharistan
Turpan
Turpan (znan tudi kot Turfan; s; تۇرپان) je mesto na ravni prefekture na vzhodu avtonomne regije Šindžjang na Kitajskem.
Poglej Tarimska kotlina in Turpan
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Poglej Tarimska kotlina in Turpanska depresija
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Poglej Tarimska kotlina in Ujguri
Urumči
Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Tarimska kotlina in Urumči
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Tarimska kotlina in Zahodni turški kaganat
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Tarimska kotlina in Zgodovina Kitajske
1128
1128 (MCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Tarimska kotlina in 1128