Hitreje kot brskalnik!
5 odnosi: Železniška proga Činghaj–Tibet, Jezero Nam, Lasa, Planota Činghaj Hoh Šil, Salven.
Železniška proga Činghaj–Tibet
Železniška proga Činghaj–Tibet ali železnica Čingzang (མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།, mtsho bod lcags lam), je visokogorska železnica ki povezuje Šining, provinca Činghaj, z Laso, avtonomna pokrajina Tibet na Kitajskem.
Novo!!: Tangula in Železniška proga Činghaj–Tibet · Poglej več »
Jezero Nam
Brez opisa.
Novo!!: Tangula in Jezero Nam · Poglej več »
Lasa
Lasa (text) je urbano središče prefekturnega mesta Lasa in upravna prestolnica Tibeta.
Novo!!: Tangula in Lasa · Poglej več »
Planota Činghaj Hoh Šil
Hoh Šil ali Kekešili (mongolsko za 'modri greben', tudi Aqêngangjai za 'gospodar desettisočih gora') je izolirana regija v severovzhodnem delu Tibetanske planote Činghaj.
Novo!!: Tangula in Planota Činghaj Hoh Šil · Poglej več »
Salven
Salven je reka jugovzhodne Azije, dolga približno 3289 kilometrov, ki teče s Tibetanske planote proti jugu v Andamansko morje. Salven teče predvsem znotraj jugozahodne Kitajske in vzhodnega Mjanmara (Burma), s kratkim odsekom, ki tvori mejo med Burmo in Tajsko. Skozi večino svojega toka se hitro vije skozi razgibane gorske kanjone. Kljub veliki dolžini reke je plovnih le zadnjih 90 km, kjer tvori skromen estuarij in delto pri Mavlamjinu. Reka je ob svojem toku znana pod različnimi imeni, vključno s Thanlwin v Burmi in Nu Jiang (ali reka Nu) na Kitajskem. Pogosto uporabljen zapis 'Salven' je anglicizacija burmanskega imena iz britanskih zemljevidov iz 19. stoletja. Zaradi velikega razpona nadmorske višine in zemljepisne širine skupaj z geografsko izoliranostjo porečje Salven velja za eno najbolj ekološko raznolikih območij na svetu, saj vsebuje približno 25 odstotkov svetovnih kopenskih živalskih vrst in na tisoče rastlinskih vrst. Vzdolž svojega toka zagotavlja vodo za kmetijstvo in podpira obilen ribolov, zlasti v regiji delte. Porečje Salven je dom številnim etničnim manjšinskim skupinam, katerih predniki večinoma izvirajo iz Tibetanske planote in severozahodne Kitajske. Pred približno 5000 leti so se ljudje začeli seliti na jug vzdolž reke in ustanavljali majhna kraljestva in mestne države. V zadnjih 1000 letih je Salven določala različne meje burmanskih imperijev na zahodu, kraljestva Siam na jugu in cesarske Kitajske na vzhodu, pri čemer so države Šan vzdolž srednjega Salvena pogosto sporno območje. V 19. stoletju je Britanski imperij napadel Burmo, Mavlamjine pa je dolga desetletja služil kot kolonialna prestolnica. Od burmanske neodvisnosti leta 1948 je bilo porečje Salven bojno polje za več front burmanske državljanske vojne, z velikimi območji v zvezni državi Šan in zvezni državi Karen (država Kajin), ki so se borila med burmansko vojsko in lokalnimi etničnimi milicami. Salven je eden najmanj razdrobljenih velikih rečnih sistemov v Aziji, z le nekaj majhnimi jezovi v povirju reke in na pritokih. Reka ima izredno velik hidroenergetski potencial, s padcem več kot 5000 metrov od izvira. Od 1970-ih si burmanska in tajska vlada prizadevata zgraditi velike jezove za hidroelektrarne vzdolž reke. Kitajska je prav tako nameravala zajeziti zgornji Salven, vendar so leta 2016 te načrte opustili v korist ustanovitve nacionalnega parka. Prihodnost projektov jezov v Mjanmaru in na Tajskem ostaja negotova.
Novo!!: Tangula in Salven · Poglej več »
