Kazalo
74 odnosi: Adriaan van Roomen, Algebrska geometrija, Apolonij, Argument periapside, Augustin Louis Cauchy, Bézierova krivulja, Dioklesova cisoida, Dolžina dvižnega vozla, Dotik (matematika), Dvojna točka, E (matematična konstanta), Ekstrem funkcije, Evangelista Torricelli, Evolventa, Fordov krog, Infinitezimalni račun, Isaac Barrow, Izoptika, Izrek sedmih krožnic, Jean-Victor Poncelet, Kavstika (optika), Kolobar, Kondenzator, Konkavna funkcija, Konveksna funkcija, Kroženje, Krog, Kvadratura parabole, Logaritemska spirala, Magnetizem, Magnetno polje, Matematična singularnost, Mimobežnica, Newtonova metoda, Ničla funkcije, Nikolaj Kuzanski, Nožiščna krivulja, O spiralah, Obhodni čas, Obodna hitrost, Odvod, Ortodiagonalni štirikotnik, Oskulacijski tir, Ovojnica (matematika), Parcialni odvod, Peltonova turbina, Pierre de Fermat, Pitotov izrek, Pravokotnost, Premica, ... Razširi indeks (24 več) »
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Tangenta in Adriaan van Roomen
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Tangenta in Algebrska geometrija
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Tangenta in Apolonij
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Tangenta in Argument periapside
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Tangenta in Augustin Louis Cauchy
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Tangenta in Bézierova krivulja
Dioklesova cisoida
Konstrukcija Dioklesove cisoide. Dioklesova cisoida je ravninska krivulja tretje stopnje.
Poglej Tangenta in Dioklesova cisoida
Dolžina dvižnega vozla
Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Tangenta in Dolžina dvižnega vozla
Dotik (matematika)
Dotik je v matematiki določen kot način stika dveh krivulj.
Poglej Tangenta in Dotik (matematika)
Dvojna točka
Dvojna točka funkcije v koordinatnem izhodišču določena z enačbo ''y''2−''x''2(''x''+1).
Poglej Tangenta in Dvojna točka
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Tangenta in E (matematična konstanta)
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Poglej Tangenta in Ekstrem funkcije
Evangelista Torricelli
Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.
Poglej Tangenta in Evangelista Torricelli
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Tangenta in Evolventa
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Poglej Tangenta in Fordov krog
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Tangenta in Infinitezimalni račun
Isaac Barrow
Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.
Poglej Tangenta in Isaac Barrow
Izoptika
right Izoptika je množica točk, za katere se po dve tangenti dane krivulje sekata pod danim kotom.
Poglej Tangenta in Izoptika
Izrek sedmih krožnic
krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.
Poglej Tangenta in Izrek sedmih krožnic
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Poglej Tangenta in Jean-Victor Poncelet
Kavstika (optika)
Kavstika, ki jo je povzročil kozarec vode. Kavstika (iz grške besede καυστός, ki pomeni pogorel ali iz latinske besede kausticus, kar pomeni gorenje) je v optiki ovojnica svetlobnih žarkov, ki se odbijejo ali lomijo na ukrivljeni površini telesa.
Poglej Tangenta in Kavstika (optika)
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Tangenta in Kolobar
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Tangenta in Kondenzator
Konkavna funkcija
Konkavna funkcija Matematična funkcija f je konkavna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konkavnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži nad daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Poglej Tangenta in Konkavna funkcija
Konveksna funkcija
Konveksna funkcija Matematična funkcija f je konvéksna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konveksnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži pod daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Poglej Tangenta in Konveksna funkcija
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Tangenta in Kroženje
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Tangenta in Krog
Kvadratura parabole
Odsek parabole Kvadratura parabole (grško: Tetragonismós parabolís) je razprava o geometriji starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v 3.
Poglej Tangenta in Kvadratura parabole
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej Tangenta in Logaritemska spirala
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Tangenta in Magnetizem
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Tangenta in Magnetno polje
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Tangenta in Matematična singularnost
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Poglej Tangenta in Mimobežnica
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Tangenta in Newtonova metoda
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Tangenta in Ničla funkcije
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Tangenta in Nikolaj Kuzanski
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Poglej Tangenta in Nožiščna krivulja
O spiralah
Arhimedova spirala s tremi zasuki po 360° O spiralah (Perí elíkon) je razprava starogrškega učenjaka Arhimeda, napisana leta 225 pr.
Poglej Tangenta in O spiralah
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Tangenta in Obhodni čas
Obodna hitrost
Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.
Poglej Tangenta in Obodna hitrost
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Tangenta in Odvod
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Tangenta in Ortodiagonalni štirikotnik
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Tangenta in Oskulacijski tir
Ovojnica (matematika)
družine krivulj. Ovojnica krivulj y.
Poglej Tangenta in Ovojnica (matematika)
Parcialni odvod
V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).
Poglej Tangenta in Parcialni odvod
Peltonova turbina
Peltonova turbina Peltonova turbina je enakotlačna vodna turbina s tangencialnim dotokom.
Poglej Tangenta in Peltonova turbina
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Tangenta in Pierre de Fermat
Pitotov izrek
''a'' + ''c''.
Poglej Tangenta in Pitotov izrek
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Tangenta in Pravokotnost
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Tangenta in Premica
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Tangenta in Presečišče
Prevoj
Graf funkcije v prevoju prečka tangento V trojni ničli ima funkcija vodoravni prevoj Prevòj funkcije je točka na grafu funkcije, kjer se spremeni smer ukrivljenosti grafa.
Poglej Tangenta in Prevoj
Pritisnjena krivulja
Krivulja ''C'' vsebuje točko ''P'', kjer je polmer ukrivljenosti enak ''r''. V točki ''P'' se tangentna premica in pritisnjeni krog dotikata krivulje ''C''. Pritisnjena krivulja je v matematiki razširitev pojma tangente.
Poglej Tangenta in Pritisnjena krivulja
Pritisnjena ravnina
Frenet–Serretovem okvirju in pritisnjena ravnina, ki jo določata vektorja '''T''' (tangentni) in '''N''' (normalni). Vektor '''B''' je pravokoten na oba. Pritisnjena ravnina (tudi oskulacijska ravnina) je v matematiki v Evklidskem in tudi v afinem prostoru takšna ravnina, na kateri leži neka točka podmnogoterosti in ima dotik drugega reda v tej točki.
Poglej Tangenta in Pritisnjena ravnina
Sekantna metoda
Sekantna metoda je v matematiki numerična metoda za računanje ničel funkcije.
Poglej Tangenta in Sekantna metoda
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Tangenta in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Tangenta in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Tangenta in Seznam matematičnih vsebin
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Tangenta in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Subtangenta
Subtangenta in sorodni pojmi za krivuljo ('''črno''') v dani točki ''P''. Tangenta in normale so prikazane v zeleni in modri barvi. Prikazane razdalje so '''ordinata''' (''AP''), '''tangenta''' (''TP''), '''subtangenta''' (''TA''), '''normala''' (''PN'') in '''subnormala''' (''AN'').
Poglej Tangenta in Subtangenta
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Poglej Tangenta in Talesov izrek
Tangenta (album, Leb i sol)
Tangenta je sedmi studijski album makedonske skupine Leb i sol.
Poglej Tangenta in Tangenta (album, Leb i sol)
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Poglej Tangenta in Tangentni štirikotnik
Tangentni kot
Tangentni kot krivulje v kartezični ravnini je kot med tangento na krivuljo v dani točki in x-osjo na MathWorld.
Poglej Tangenta in Tangentni kot
Tangentni trapez
Zgled tangentnega trapeza bicentričen pravokotnega tangentnega trapeza. Tu je posebej dolžina prve diagonale ''e'' enaka dolžini drugega kraka ''d'' (''e''.
Poglej Tangenta in Tangentni trapez
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Tangenta in Točka (geometrija)
Tokovnica
Tokovnica v hidrodinamiki pomeni črto, ki v vseh točkah prostora oz.
Poglej Tangenta in Tokovnica
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Tangenta in Ukrivljenost
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Tangenta in Včrtana krožnica
Vijačnica
Vijačnica (cos ''t'', sin ''t'', ''t'') od ''t''.
Poglej Tangenta in Vijačnica
Vivianijeva krivulja
Vivianijeva krivulja kot presek sfere in valja (v zeleni barvi). Vivianijeva krivulja (tudi Vivianijevo okno) je zaprta prostorska krivulja, ki se jo dobi v preseku sfere in valja tako, da je valj tangenta na sfero in da teče skozi središče sfere.
Poglej Tangenta in Vivianijeva krivulja
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Tangenta in Vrtilna količina
Vrtinčnica
Vrtinčnica je v hidrodinamiki črta, ki spaja smeri rotorja hitrosti (rotv).
Poglej Tangenta in Vrtinčnica
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Tangenta in Zakon velikih števil
Prav tako znan kot Dotikalnica.