Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Tamga

Index Tamga

Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.

Kazalo

  1. 7 odnosi: Ašina, Ak Kojunlu, Hioniti, Kajdu, Kumanija, Prvi turški kaganat, Sasanidsko cesarstvo.

Ašina

Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.

Poglej Tamga in Ašina

Ak Kojunlu

Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق‌ قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.

Poglej Tamga in Ak Kojunlu

Hioniti

Azija leta 400 Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.

Poglej Tamga in Hioniti

Kajdu

Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.

Poglej Tamga in Kajdu

Kumanija

Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.

Poglej Tamga in Kumanija

Prvi turški kaganat

Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.

Poglej Tamga in Prvi turški kaganat

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Tamga in Sasanidsko cesarstvo