Odpri v Google MapsKazalo
24 odnosi: Šindžjang, Žad, Džungarija, Gansu, Gaočang, Geografija Kitajske, Gobi, Hotan, Jame Bezeklik, Kitajska, Kuča, Lop Nor, Muztag Ata, Nefrit, Puščava, Saki, Sipina, Srednja Azija, Svilna pot, Tarimska kotlina, Tibetanska planota, Tjanšan, Turpanski vodni sistem, Vu, cesar Hana.
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Takla Makan in Šindžjang
Žad
Žad je okrasni mineral, večinoma znan po svojih zelenih različicah, ki je izrazita značilnost v starodavni azijski umetnosti.
Poglej Takla Makan in Žad
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Takla Makan in Džungarija
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Takla Makan in Gansu
Gaočang
Gaočang (stara ujghurščina: Qocho), tudi Khocho, Karakhoja, Qara-hoja, Kara-Khoja ali Karahoja (قاراغوجا v ujgurščini), je bilo starodavno oazno mesto na severnem robu negostoljubne puščave Takla Makan v današnjem Šindžjangu na Kitajskem.
Poglej Takla Makan in Gaočang
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Takla Makan in Geografija Kitajske
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Takla Makan in Gobi
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan.
Poglej Takla Makan in Hotan
Jame Bezeklik
Tisoč Budovih jam Bezeklik (ujgursko بزقلیق مىڭ ئۆيى) je kompleks budističnih jam, ki izvirajo iz 5.
Poglej Takla Makan in Jame Bezeklik
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Takla Makan in Kitajska
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Poglej Takla Makan in Kuča
Lop Nor
Lop Nor ali Lop Nur (iz mongolskega imena, ki pomeni 'jezero Lop', kjer je Lop toponim neznanega izvora), je nekdanje slano jezero, zdaj večinoma presahlo, ki leži med puščavama Takla Makan in Kumtag v jugovzhodnem delu Šinjdžjnga (Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur).
Poglej Takla Makan in Lop Nor
Muztag Ata
Muztagh Ata ali Muztagata (Музтағ Ата, literally "ice-mountain-father";; prej znan kot gora Tagharma ali Taghalma in Wi-tagh) je druga najvišja (7546 metrov) gora, ki tvori severni rob Tibetanske planote na Kitajskem (ne druga najvišja gora Tibetanske planote).
Poglej Takla Makan in Muztag Ata
Nefrit
Nefrit je vrsta s kalcijem, magnezijem in železom bogatih amfibolnih mineralov tremolita ali aktinolita, katerih agregati tvorijo tudi eno od oblik azbesta.
Poglej Takla Makan in Nefrit
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Takla Makan in Puščava
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Takla Makan in Saki
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Takla Makan in Sipina
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Takla Makan in Srednja Azija
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Takla Makan in Svilna pot
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Takla Makan in Tarimska kotlina
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Takla Makan in Tibetanska planota
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Takla Makan in Tjanšan
Turpanski vodni sistem
Turpanski vodni sistem (lokalno imenovan karez) v Turpanu, je v Turpanski depresiji Šindžjang na Kitajskem.
Poglej Takla Makan in Turpanski vodni sistem
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Takla Makan in Vu, cesar Hana