Hitreje kot brskalnik!
75 odnosi: Aachen, Aargau, Advokat (fevdalizem), Allgäu, Bern, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cesarsko mesto Nürnberg, Chur, Colmar, Davčna hiša, Memmingen, Eisenach, Esslingen am Neckar, Frankfurt ob Majni, Freiburg im Breisgau, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Prepirljivi, Glavna cerkev v Ulmu, Goslar, Haguenau, Hamburg, Hans Baldung, Hansa, Hanzeatska mesta, Heilbronn, Heinrich Parler, Henrik VII. Luksemburški, Kamniti most, Regensburg, Karel IV. Luksemburški, Köln, Kölnska mestna hiša, Kempten, Knežji samostan Kempten, Koncilna dvorana, Konstanca, Konstanški Münster, Konstanca, Nemčija, Kristijan V. Danski, Lübeck, Lindau, Marijina cerkev, Esslingen am Neckar, Marijina cerkev, Lübeck, Maximilianstraße (Lindau), Meersburg, Memmingen, Mestna hiša, Kempten, Mestne pravice, Mesto, Mulhouse, Nürnberg, Poknežena grofija Goriška in Gradiška, Porenje, ..., Porurje, Riga, Samostan Sankt Gallen, Schwäbisch Hall, Sigismund Luksemburški, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Stolnica svete Marije, Hamburg, Strasbourška astronomska ura, Strasbourg, Svobodno kraljevo mesto, Târgu Mureș, Toul, Ulm, Ulpia Noviomagus Batavorum, Venčeslav IV. Češki, Verdun, Meuse, Via Imperii, Wangen im Allgäu, Würzburg, Worms, Zürich, Zgodovina Nemčije, Zgornja Švabska, Zgornješvabska baročna cesta, Zlata Marija iz Essna. Razširi indeks (25 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Aachen · Poglej več »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Aargau · Poglej več »
Advokat (fevdalizem)
V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Advokat (fevdalizem) · Poglej več »
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Allgäu · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Bern · Poglej več »
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar · Poglej več »
Cesarsko mesto Nürnberg
Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Cesarsko mesto Nürnberg · Poglej več »
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Chur · Poglej več »
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Colmar · Poglej več »
Davčna hiša, Memmingen
Steuerhaus auf dem Marktplatz Fasade Davčna hiša je srednjeveška upravna stavba v zgornješvabskem neodvisnem mestu Memmingen na Bavarskem.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Davčna hiša, Memmingen · Poglej več »
Eisenach
Eisenach je mesto v Turingiji v Nemčiji z 42.000 prebivalci, ki leži 50 kilometrov zahodno od Erfurta, 70 km jugovzhodno od Kassla in 150 km severovzhodno od Frankfurta.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Eisenach · Poglej več »
Esslingen am Neckar
Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Esslingen am Neckar · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Freiburg im Breisgau · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Friderik II. Prepirljivi · Poglej več »
Glavna cerkev v Ulmu
Ulmer Münster Notranjost, pogled v kor Južna ladja Pogled proti vrhu zvonika Glavna cerkev v Ulmu (nemško: Ulmer Münster) je bila zgrajena v gotskem slogu v Ulmu, nekdanjem Svobodnem cesarskem mestu.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Glavna cerkev v Ulmu · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Goslar · Poglej več »
Haguenau
Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Haguenau · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Hamburg · Poglej več »
Hans Baldung
Hans Baldung Grien ali Grün, nemški slikar, grafik, * 1484, † september 1545.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Hans Baldung · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Hansa · Poglej več »
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Hanzeatska mesta · Poglej več »
Heilbronn
Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Heilbronn · Poglej več »
Heinrich Parler
Heinrich Parler Starejši (tudi Heinrich iz Gmünda, nemško: Heinrich von Gemünd der Ältere; okoli 1310 - okoli 1370), je bil nemški arhitekt (stavbenik) in kipar.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Heinrich Parler · Poglej več »
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Henrik VII. Luksemburški · Poglej več »
Kamniti most, Regensburg
Kamniti most (Steinerne Brücke) v Regensburgu, Nemčija, je most čez Donavo iz 12.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Kamniti most, Regensburg · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Köln · Poglej več »
Kölnska mestna hiša
Kölnska mestna hiša (nemško: Kölner Rathaus) je zgodovinska zgradba v Kölnu v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Kölnska mestna hiša · Poglej več »
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Kempten · Poglej več »
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Knežji samostan Kempten · Poglej več »
Koncilna dvorana, Konstanca
Stavba koncila v Konstanci, pogled iz pristanišča (julij 2015) Koncilna dvorana ali Stavba sveta (pravzaprav Kaufhaus - veleblagovnica) je znamenitost v Konstanci na obali Bodenskega jezera.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Koncilna dvorana, Konstanca · Poglej več »
Konstanški Münster
Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Konstanški Münster · Poglej več »
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Konstanca, Nemčija · Poglej več »
Kristijan V. Danski
Kristijan V., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, * 15. april 1646, Flensburg, † 25. avgust 1699, Kopenhagen.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Kristijan V. Danski · Poglej več »
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Lübeck · Poglej več »
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Lindau · Poglej več »
Marijina cerkev, Esslingen am Neckar
Marijina cerkev (Frauenkirche) v Esslingenu je ena od cerkev jugozahodne nemške pozne gotike in ena najstarejših dvoranskih cerkev v Švabski.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Marijina cerkev, Esslingen am Neckar · Poglej več »
Marijina cerkev, Lübeck
Cerkev svete Marije v Lübecku (nemško Marienkirche, uradno St. Marien zu Lübeck) je bila zgrajena med letoma 1250 in 1350.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Marijina cerkev, Lübeck · Poglej več »
Maximilianstraße (Lindau)
Maximilianstraße v Lindauu (Bavarska) je glavna ulica, ki poteka v smeri vzhod-zahod v starem mestnem jedru Lindaua na istoimenskem otoku na vzhodnem delu Bodenskega jezera.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Maximilianstraße (Lindau) · Poglej več »
Meersburg
Meersburg (nemško) je mesto v zvezni nemški deželi Baden-Württemberg na jugozahodu Nemčije.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Meersburg · Poglej več »
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Memmingen · Poglej več »
Mestna hiša, Kempten
Mestna hiša v Kemptnu leta 2012 Mestna hiša mesta Kempten (Allgäu) je srednjeveška, zaščitena stavba, zgrajena leta 1474.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Mestna hiša, Kempten · Poglej več »
Mestne pravice
Listina z "mestnimi pravicami" Utrechta iz leta 1122 Viljem V. leta 1356 podelil mestne pravice Mestne pravice so bile v srednjeveški Evropi posebne pravice in privilegiji, ki so bili podeljeni kraju.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Mestne pravice · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Mesto · Poglej več »
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Mulhouse · Poglej več »
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Nürnberg · Poglej več »
Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Poknežena grofija Goriška in Gradiška (Gefürstete Grafschaft Görz und Gradis; Principesca Contea di Gorizia e Gradisca), zgodovinsko včasih okrajšano in črkovano kot »Goritz«, je bila kronska dežela Habsburžanov v Avstrijskem primorju na Jadranu, na mejnem območju današnjih Italije in Slovenije.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Poknežena grofija Goriška in Gradiška · Poglej več »
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Porenje · Poglej več »
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Porurje · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Riga · Poglej več »
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »
Schwäbisch Hall
Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Schwäbisch Hall · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu · Poglej več »
Stolnica svete Marije, Hamburg
Stolnica svete Marije v Hamburgu (nemško Sankt Mariendom, tudi Mariendom ali preprosto Dom ali Domkirche ali Hamburger Dom) je bila stolnica stare rimskokatoliške nadškofije (ne sme se zamenjati s sodobno Hamburško nadškofijo, 1994) ki se je leta 847 združila v personalno unijo z Bremensko škofijo, kasneje pa v resnični unijo, da bi od leta 1027 ustanovili nadškofijo Hamburg-Bremen.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Stolnica svete Marije, Hamburg · Poglej več »
Strasbourška astronomska ura
Strasbourška astronomska ura je v stolnici Notre-Dame v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Strasbourška astronomska ura · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Strasbourg · Poglej več »
Svobodno kraljevo mesto
Svobodno kraljevo mesto je bil od 15.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Svobodno kraljevo mesto · Poglej več »
Târgu Mureș
Târgu Mureș (madžarsko Marosvásárhely, nemško Neumarkt am Mieresch, znan tudi po drugih imenih) je sedež okrožja Mureș na severnoosrednjem delu Romunije.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Târgu Mureș · Poglej več »
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Toul · Poglej več »
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Ulm · Poglej več »
Ulpia Noviomagus Batavorum
Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Ulpia Noviomagus Batavorum · Poglej več »
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Venčeslav IV. Češki · Poglej več »
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Verdun, Meuse · Poglej več »
Via Imperii
Via Imperii (cesarska cesta) je bila ena najpomembnejših cest v razredu cest, znanih skupaj kot cesarske ceste (Reichsstraßen) Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Via Imperii · Poglej več »
Wangen im Allgäu
Wangen im Allgäu je zgodovinsko mesto na jugovzhodu Baden-Württemberga v Nemčiji.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Wangen im Allgäu · Poglej več »
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Würzburg · Poglej več »
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Worms · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Zürich · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Zgornja Švabska · Poglej več »
Zgornješvabska baročna cesta
Zgornješvabska baročna cesta (Oberschwäbische Barockstraße) je turistična tematska pot po Zgornji Švabski, ki sledi temam »narava, kultura, barok«.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Zgornješvabska baročna cesta · Poglej več »
Zlata Marija iz Essna
Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.
Novo!!: Svobodno cesarsko mesto in Zlata Marija iz Essna · Poglej več »
