Kazalo
26 odnosi: Árpádovci, Bazilij II., Bizantinsko cesarstvo, Boris II. Bolgarski, Hagija Sofija, Hazari, Horticja, Igor Kijevski, Itil, Ivan I. Cimisk, Izjaslav I. Kijevski, Kijevska Rusija, Krasnodarski okraj, Nikifor II. Fokas, Plovdiv, Prvo bolgarsko cesarstvo, Roman I. Bolgarski, Roman I. Lekapen, Rurikidi, Ruski kaganat, Samuel Bolgarski, Sarkel, Tisočletje Rusije, Varjagi, Vladimir I. Kijevski, Volška Bolgarija.
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Árpádovci
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Bazilij II.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Bizantinsko cesarstvo
Boris II. Bolgarski
Boris II. (bolgarsko Борис II) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 969 do 977 (od leta 971 v bizantinskem ujetništvu), * okoli 931, † 977.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Boris II. Bolgarski
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Hagija Sofija
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Hazari
Horticja
Horticja je največji otok na reki Dneper, dolg 12,5 km in širok do 2,5 km.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Horticja
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Igor Kijevski
Itil
Na sliki so prikazana glavne varjaške trgovske poti: volška trgovska pot (rdeča) in trgovska pot od Varjagov do Grkov (škrlatna). Druge trgovske poti od 8. do 11. stoletja so pobarvane oranžno. Itil je bil glavno trgovsko središče in križišče poti proti vzhodu in jugu.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Itil
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Ivan I. Cimisk
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Izjaslav I. Kijevski
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Kijevska Rusija
Krasnodarski okraj
Krasnodarski okraj (p) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v Severnokavkaški regiji v Južni Rusiji in je upravno del Južnega federalnega okrožja.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Krasnodarski okraj
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Nikifor II. Fokas
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Plovdiv
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Prvo bolgarsko cesarstvo
Roman I. Bolgarski
Roman (bolgarsko Роман) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 977 do 997, od leta 991 v bizantinskem ujetništvu, * okoli 929, † 997, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Roman I. Bolgarski
Roman I. Lekapen
Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Roman I. Lekapen
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Rurikidi
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Ruski kaganat
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Samuel Bolgarski
Sarkel
Ruševine hazarske trdnjave Sarkel, letalski posnetek iz 1930. let Sarkel ali Sarkil, kar v hazarskem jeziku pomeni »bela hiša«, je bila velika trdnjava, zidana iz kamna in opeke, ki so jo v 830.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Sarkel
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Tisočletje Rusije
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Varjagi
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Vladimir I. Kijevski
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Svjatoslav I. Kijevski in Volška Bolgarija