Hitreje kot brskalnik!
184 odnosi: Ašhabad, Abasidski kalifat, Amu Darja, Andižan, Antiohija, Armensko kraljestvo (antika), Azerbajdžan, Šahova mošeja, Isfahan, Šahrisabz, Šahruh Mirza, Šeguj kagan, Šeki, Azerbajdžan, Šimkent, Šindžjang, Šining, Šiungnu, Šjan, Žad, Žuželke, Čičerika, Črna smrt, Ögedej, Bagram, Baktrija, Bam s kulturno krajino, Bam, Iran, Biškek, Bizantinsko cesarstvo, Budizem, Buhara, Bursa, Damask, Džingiskan, Džungarija, Dekanski polotok, Derbent, Dinastija Šang, Dinastija Han, Dunhuang, Dvogrba kamela, Evrazijska stepa, Fadzang, Famagusta, Feodozija, Ferdinand II. Aragonski, Ferganska dolina, Gansu, Gaočang, Geografija Kitajske, Gobi, ..., Gospodarstvo Rimskega cesarstva, Granatno jabolko, Gruzija, Gur Emir, Hamadan, Hiva, Horezm, Hotan, Ibn Batuta, Iranska arhitektura, Isik Kul, Islamska umetnost, Jame Jungang, Jame Kizil, Jame Mogao, Jamski tempelj Bingling, Jongdžang, Japonska umetnost, Jukuk šad, Junan, Kašgar, Kanat, Kansai, Karakorumska avtocesta, Karavana, Karavanseraj, Kaspijska depresija, Katmandu, Kavkaz, Kazahstan, Kirgizistan, Kitajska arhitektura, Kitajska književnost, Konje Urgenč, Koridor Heši, Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu, Kraljevska cesta, Krištof Kolumb, Krimski kanat, Krimski most, Kuča, Kušansko cesarstvo, Ladak, Landžov, Lidžjang, Ljudska republika Kitajska, Luojang, Mahavamsa, Mani, Manihejstvo, Medijsko cesarstvo, Meditacija, Merv, Mesta Art Nouveau, Mestna država, Mitridat I. Partski, Mitridat II. Partski, Morska pot v Indijo, Nahrbtnikanje, Nakš-e Džahan, Nefrit, Nepal, Nevekat, Novgorodska republika, Nušibi, Oš, Obdobje Nara, Osmansko cesarstvo, Otrar, Pamir, Pamirska cesta, Partsko cesarstvo, Porcelan, Potovanja Krištofa Kolumba, Potres v Bamu (2003), Prelaz Džjaju, Prelaz Jumen, Prvi turški kaganat, Radaniti, Rajski vrt, Rimsko cesarstvo, Ruševine Džjiaohe, Samarkand, Samostan Šaolin, Sasanidsko cesarstvo, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu, Sirska puščava, Slonovina, Sogdija, Sogdijščina, Stari Tbilisi, Starodavna cesta čaja in konjev, Starodavna Kitajska, Stepska pot, Sudak, Sujab, Svilna pot v gorovju Tjanšan, Taškent, Takla Makan, Taq-e Bostan, Tarimska kotlina, Tbilisi, Teheran, Thangka, Tibetanska planota, Timur Lenk, Tjanšan, Tokijski narodni muzej, Transoksanija, Trdnjava Džaisalmer, Trgovska pot, Turkestan, Turkmenistan, Turpan, Turpanska depresija, Turpanski vodni sistem, Ulug Beg, Upor rumenih turbanov, Urumči, Uzbekistan, Vadi Hammamat, Veliko svetišče Sumijoši-taiša, Vima Kadfiz, Visoki srednji vek, Vu, cesar Hana, Yo-Yo Ma, Zahodni turški kaganat, Zgodovina Irana, Zgodovina Kitajske, Zgodovinski bazar v Tabrizu, 1218, 1291, 1341, 1351, 2. stoletje pr. n. št.. Razširi indeks (134 več) »
Ašhabad
Ašhabad (Ašhabad; pisano tudi Ašgabat in Ašgabad) je glavno mesto Turkmenistana in leži v regiji Ahal.
Novo!!: Svilna pot in Ašhabad · Poglej več »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Svilna pot in Abasidski kalifat · Poglej več »
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Amu Darja · Poglej več »
Andižan
Andižan (v angleščini se včasih piše Andijon ali Andizhan) (/ ئەندىجان;, Andijân/Andīǰān;, Andižan) je mesto v Uzbekistanu.
Novo!!: Svilna pot in Andižan · Poglej več »
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Novo!!: Svilna pot in Antiohija · Poglej več »
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Novo!!: Svilna pot in Armensko kraljestvo (antika) · Poglej več »
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Novo!!: Svilna pot in Azerbajdžan · Poglej več »
Šahova mošeja, Isfahan
Šahova mošeja (perzijsko: مسجد شاه) je mošeja v Isfahanu v Iranu.
Novo!!: Svilna pot in Šahova mošeja, Isfahan · Poglej več »
Šahrisabz
Ostanki Ak Saraja v Šahrisabzu Šahrisabz (uzbeško: Шаҳрисабз; perzijsko: شهر سبز, Šahri Sabz, kar pomeni "zeleno mesto") leži v pokrajini (vilajet) Kashkadarin v južnem delu Uzbekistana na nadmorski višini 622 m. Od Samarkanda je oddaljen 80 km proti jugu.
Novo!!: Svilna pot in Šahrisabz · Poglej več »
Šahruh Mirza
Šahruh Mirza, vladar vzhodnega dela Timuridskega cesarstva, * 20. avgust 1377, Samarkand, Uzbekistan, † 13. marec 1447.
Novo!!: Svilna pot in Šahruh Mirza · Poglej več »
Šeguj kagan
Šeguj kagan (srednjekitajsko *ʑia-gwi, srednjeperzijsko Zyk, Žeg) je bil tretji kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 618.
Novo!!: Svilna pot in Šeguj kagan · Poglej več »
Šeki, Azerbajdžan
Šeki je mesto v severozahodnem Azerbajdžanu, obkroženo z istoimenskim okrožjem.
Novo!!: Svilna pot in Šeki, Azerbajdžan · Poglej več »
Šimkent
Šimkent (kazaško Шымкент, uradna transliteracija Şymkent), pred letom 1993 imenovan Čimkent, je mesto v Kazahstanu, ki stoji v dolini reke Sajram na obronkih gorovja Ugam na jugu države, 120 km severno od uzbekistanske prestolnice Taškent.
Novo!!: Svilna pot in Šimkent · Poglej več »
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Novo!!: Svilna pot in Šindžjang · Poglej več »
Šining
Šining (pinjin: Xining) je glavno mesto province Činghaj v zahodni Kitajski, in največje mesto na Veliki tibetanski planoti.
Novo!!: Svilna pot in Šining · Poglej več »
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Novo!!: Svilna pot in Šiungnu · Poglej več »
Šjan
Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.
Novo!!: Svilna pot in Šjan · Poglej več »
Žad
Žad je okrasni mineral, večinoma znan po svojih zelenih različicah, ki je izrazita značilnost v starodavni azijski umetnosti.
Novo!!: Svilna pot in Žad · Poglej več »
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Novo!!: Svilna pot in Žuželke · Poglej več »
Čičerika
Rastlina čičerike Číčerka ali čičerika (znanstveno ime Cicer arietinum) je stročnica iz družine metuljnic (Fabaceae), reda Faboideae.
Novo!!: Svilna pot in Čičerika · Poglej več »
Črna smrt
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.
Novo!!: Svilna pot in Črna smrt · Poglej več »
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Novo!!: Svilna pot in Ögedej · Poglej več »
Bagram
Bagram (perzijsko بگرام) je mesto in upravno stredišče okraja Bagram v afganistanski provinci Parwan.
Novo!!: Svilna pot in Bagram · Poglej več »
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Novo!!: Svilna pot in Baktrija · Poglej več »
Bam s kulturno krajino
Arg-e Bam (perzijsko: ارگ بم), v mestu Bam, provinca Kerman v jugovzhodnem Iranu, je največja zgradba iz blatnih opek na svetu.
Novo!!: Svilna pot in Bam s kulturno krajino · Poglej več »
Bam, Iran
Peščeni vihar v Bamu Bamje mesto v iranski provinci Kerman.
Novo!!: Svilna pot in Bam, Iran · Poglej več »
Biškek
Biškek (kirgiško in rusko Бишкек) je glavno mesto Republike Kirgizistan, ki leži v Srednji Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Biškek · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Svilna pot in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Novo!!: Svilna pot in Budizem · Poglej več »
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi. Poleg tega je Buhara mesto-muzej, kjer je več kot 140 arhitekturnih objektov iz preteklosti. Ohranjena dediščina Buhare predstavlja redko kombinacijo objektov iz različnih obdobij, ki zaznamujejo razvoj arhitekture skozi zadnjih 25 stoletij. Palače in mošeje, mavzoleji in minareti ter medrese so tako predmeti občudovanja turistov iz vsega sveta, ki želijo videti neminljivo lepoto antike in občutiti neminljiv dih preteklosti.
Novo!!: Svilna pot in Buhara · Poglej več »
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi. Od leta 2019 je metropolitanska provinca imela 3.056.120 prebivalcev, od katerih jih je 2.161.990 živelo v treh mestnih mestnih okrožjih (Osmangazi, Yildirim in Nilufer) ter Gursu in Kestel. Bursa je bila med letoma 1335 in 1363 prva večja in druga glavna prestolnica osmanske države. Mesto se je v osmanskem obdobju imenovalo Hüdavendigar (خداوندگار, kar pomeni "božji dar" v osmanski turščini, ime perzijskega izvora), medtem ko novejši vzdevek je Yeşil Bursa ("Zelena Bursa") glede na parke in vrtove, ki so po mestu, pa tudi na prostrane, raznolike gozdove v okolici. Gora Uludağ, ki je bila v klasični antiki znana kot mizijski Olimp ali drugače bitinski Olimp, se dviga nad mestom in ima znano smučišče. Bursa ima precej urejeno urbano rast in meji na rodovitno nižino. Mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov so v Bursi, glavne znamenitosti mesta pa so številne stavbe, zgrajene v osmanskem obdobju. Bursa ima tudi termalne kopeli, stare osmanske dvorce, palače in več muzejev. Karagöz in Hacivat iz igre senc temeljita na zgodovinskih osebnostih, ki sta živeli in umrli v Bursi v 14. stoletju.
Novo!!: Svilna pot in Bursa · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Svilna pot in Damask · Poglej več »
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Novo!!: Svilna pot in Džingiskan · Poglej več »
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang. Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat. Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami.
Novo!!: Svilna pot in Džungarija · Poglej več »
Dekanski polotok
Dekanski polotok ali Južna Indija, znana tudi kot polotoška Indija, sestavlja polotoški južni del Indije.
Novo!!: Svilna pot in Dekanski polotok · Poglej več »
Derbent
Derbent (lezginsko Кьвевар; azerbajdžansko Dərbənd; avarsko Дербенд; perzijsko دربند; judeotatarsko דארבּאנד / Дэрбэнд / Dərbənd) je mesto v Republiki Dagestan v Ruski federaciji ob meji z Azerbajdžanom.
Novo!!: Svilna pot in Derbent · Poglej več »
Dinastija Šang
Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov. Klasična poročila o Šangu izhajajo iz besedil, kot so Knjiga dokumentov, Bambusni letopisi in Zapisi velikega zgodovinarja. Sodobna stroka datira dinastijo Šang med 16. in 11. stoletje pr. n. št., pri čemer je končni datum bolj zanesljiv kot začetni. Bronasta skleda za vodo z vzorcem zvijajočega se zmaja; pozna dinastija Šang okoli 14. - sredina 11. stoletja pr. n. št. Dinastija Šang je najzgodnejša dinastija tradicionalne kitajske zgodovine, trdno podprta z arheološkimi dokazi. Izkopavanja v ruševinah Jina blizu današnjega Anjanga, ki je bil opredeljen kot zadnja prestolnica Šanga, so odkrila enajst večjih kraljevih grobnic ter temelje palač in obrednih krajev, kjer so odkrili orožje in ostanke tako živalskih kot človeških žrtvovanj. Najdenih je bilo več deset tisoč predmetov iz brona, žada, kamna, kosti in keramike. Na najdišču Anjang so odkrili najzgodnejše znane kitajske zapise, namenjene večinoma vedeževanju, zapisane na kosteh, oklepih želv, volovskih lopaticah ali drugih kosteh. V prvih znanstvenih izkopavanjih v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja so odkrili več kot 20.000 predmetov, od takrat pa še več kot štirikrat več. Napisi nudijo kritičen vpogled v številne teme od politike, gospodarstva in verskih praks do umetnosti in medicine te zgodnje stopnje kitajske civilizacije.
Novo!!: Svilna pot in Dinastija Šang · Poglej več »
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Novo!!: Svilna pot in Dinastija Han · Poglej več »
Dunhuang
Dunhuang je mesto na ravni okrožja v severozahodni provinci Gansu na zahodu Kitajske.
Novo!!: Svilna pot in Dunhuang · Poglej več »
Dvogrba kamela
Dvogrba ali baktrijska kamela (znanstveno ime Camelus bactrianus) je velik sodoprsti kopitar, ki izvira iz Azije.
Novo!!: Svilna pot in Dvogrba kamela · Poglej več »
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Novo!!: Svilna pot in Evrazijska stepa · Poglej več »
Fadzang
Fadzang (kitajsko: 法 藏; pinjin: Fǎzàng, Wade-Giles: Fa-tsang) je bil tretji od petih patriarhov huajanske šole mahajanskega budizma, * 643, † 712). Bil je pomemben in vpliven filozof, tako da se je trdilo, da je bil "dejansko pravi ustvarjalec tega, kar je zdaj znano kot Hua-jen". Fadzangovi predniki so prihajali iz Sogdije, veliko trgovsko središče ob Svileni cesti (sodobni Uzbekistan in Tadžikistan), vendar se je rodil v prestolnici Tanga v Čanganu (danes Šjan), kjer je njegova družina postala kulturno kitajska. Kategorija:Budistični menihi.
Novo!!: Svilna pot in Fadzang · Poglej več »
Famagusta
Famagusta ali Mağusa) je mesto na vzhodni obali Cipra.
Novo!!: Svilna pot in Famagusta · Poglej več »
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Novo!!: Svilna pot in Feodozija · Poglej več »
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Novo!!: Svilna pot in Ferdinand II. Aragonski · Poglej več »
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Novo!!: Svilna pot in Ferganska dolina · Poglej več »
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Svilna pot in Gansu · Poglej več »
Gaočang
Gaočang (stara ujghurščina: Qocho), tudi Khocho, Karakhoja, Qara-hoja, Kara-Khoja ali Karahoja (قاراغوجا v ujgurščini), je bilo starodavno oazno mesto na severnem robu negostoljubne puščave Takla Makan v današnjem Šindžjangu na Kitajskem.
Novo!!: Svilna pot in Gaočang · Poglej več »
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Novo!!: Svilna pot in Geografija Kitajske · Poglej več »
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Novo!!: Svilna pot in Gobi · Poglej več »
Gospodarstvo Rimskega cesarstva
Moses Finley, glavni zagovornik primitivističnega pogleda na rimsko gospodarstvo, je menil, da je bilo gospodarstvo nerazvito in premalo izkoriščeno in da je bila zanj značilna samooskrba.
Novo!!: Svilna pot in Gospodarstvo Rimskega cesarstva · Poglej več »
Granatno jabolko
Navadno granatno jabolko (znanstveno ime Punica granatum) je grm ali drevo, ki uspeva na območjih s toplejšim podnebjem.
Novo!!: Svilna pot in Granatno jabolko · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Svilna pot in Gruzija · Poglej več »
Gur Emir
Gur Emir ali Guri Emir (uzbeško Amir Temur maqbarasi, Go'ri Amir, perzijsko گورِ امیر, Kraljev krob) je mavzolej azijskega osvajalca Timur Lenka v Samarkandu, Uzbekistan.
Novo!!: Svilna pot in Gur Emir · Poglej več »
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Novo!!: Svilna pot in Hamadan · Poglej več »
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Novo!!: Svilna pot in Hiva · Poglej več »
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Novo!!: Svilna pot in Horezm · Poglej več »
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan. Hotan s 408.900 prebivalci (popis iz leta 2018) leži v Tarimski kotlini približno 1500 kilometrov jugozahodno od pokrajinske prestolnice Urumči. Leži severno od gorovja Kunlun, ki ga prečkajo prelazi Sandžu, Hindutaš in Ilči. Mesto, ki leži jugovzhodno od okrožja Jarkant in je naseljeno skoraj izključno z Ujguri, je manjše kmetijsko središče. Hotan, pomembna postaja na južnem kraku zgodovinske svilne poti, je bil vedno odvisen od dveh močnih rek, reke Karakaš in reke Jurungkaš (Beli žad), ki sta zagotavljali vodo, potrebno za preživetje na jugozahodnem robu prostrane puščave Takla Makan. Reka Beli žad še vedno zagotavlja vodo in namakanje mesta in oaze.
Novo!!: Svilna pot in Hotan · Poglej več »
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.
Novo!!: Svilna pot in Ibn Batuta · Poglej več »
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Novo!!: Svilna pot in Iranska arhitektura · Poglej več »
Isik Kul
Isik Kul (v kirgiščini Isyk-Köl ali "vroče jezero") je drugo največje slano jezero na svetu za Kaspijskim morjem in drugo največje gorsko jezero za jezerom Titicaca v Peruju.
Novo!!: Svilna pot in Isik Kul · Poglej več »
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Novo!!: Svilna pot in Islamska umetnost · Poglej več »
Jame Jungang
Jame Jungang (kitajsko 云冈石窟, pinjin Yúngāng shíkū), v preteklosti znane kot Jame Vudžovšan (kitajsko 武州山 / 武周山, pinjin Wǔzhōushān), so starodavne kitajske budistične tempeljske jame, zgrajene med dinastijo Severni Vej blizu mesta Datong, takrat imenovanega Pingčeng, v provinci Šanši.
Novo!!: Svilna pot in Jame Jungang · Poglej več »
Jame Kizil
Jame Kizil (tudi latinizirano kot Qizil ali Qyzyl; translation; l) je niz budističnih, v skalo vklesanih jam v bližini okrožja Kizil (labels) v okrožju Baičeng, prefektura Aksu, Šindžjang, Kitajska.
Novo!!: Svilna pot in Jame Kizil · Poglej več »
Jame Mogao
Jame Mogao, znane tudi pod imenom Tisoč Budinih jam ali Jame tisočih Bud, tvorijo sistem 500 templjev 25 km jugovzhodno od središča Dunhuanga, oaze, ki se nahaja na verskem in kulturnem križišču na Svilne ceste v provinci Gansu na Kitajskem.
Novo!!: Svilna pot in Jame Mogao · Poglej več »
Jamski tempelj Bingling, Jongdžang
Jamski tempelj Bingling je vrsta jam, polnih budističnih skulptur, vklesanih v naravne jame in kaverne v kanjonu ob Rumeni reki.
Novo!!: Svilna pot in Jamski tempelj Bingling, Jongdžang · Poglej več »
Japonska umetnost
Japonska umetnost pokriva široko paleto umetniških slogov in medijev, vključno starodavno keramiko, kiparstvo, slikanje s črnilom in kaligrafijo na svili in papirju, slike ukijo-e in lesorezno grafiko, origami ter nedavno mango in anime. Ima dolgo zgodovino, ki sega od začetkov človeškega prebivanja na Japonskem otočju, nekje v 10. tisočletju pred našim štetjem, do današnje države. Japonska je bila podvržena nenadnim vpadom novih idej, ki so jim sledila dolga obdobja minimalnega stika z zunanjim svetom. Sčasoma so Japonci razvili sposobnost absorbiranja, posnemanja in končno asimilacije tistih elementov tuje kulture, ki so dopolnjevali njihove estetske preference. Najzgodnejša kompleksna umetnost na Japonskem je nastala v 7. in 8. stoletju v povezavi z budizmom. V 9. stoletju, ko so se Japonci začeli obračati stran od Kitajske in razvijati avtohtone oblike izražanja, je posvetna umetnost postala vse pomembnejša; do poznega 15. stoletja sta cveteli tako verska kot posvetna umetnost. Po vojni Ōnin (1467–1477) je Japonska vstopila v obdobje politične, družbene in gospodarske motnje, ki je trajala več kot stoletje. V državi, ki je nastala pod vodstvom šogunata Tokugava, je imela organizirana vera veliko manj pomembno vlogo v življenju ljudi, umetnost, ki je preživela, pa je bila predvsem posvetna. V obdobju Meidži (1868-1912) je prišlo do nenadnega pritoka zahodnih slogov, ki so še naprej pomembni. Slikanje je najprimernejši umetniški izraz na Japonskem, z njim se ukvarjajo tako amaterji kot profesionalci. Vse do sodobnega časa so Japonci pisali s čopičem in ne s peresom, zato so zaradi poznavanja tehnik čopiča še posebej občutljivi na vrednote in estetiko slikanja. Z vzponom popularne kulture v obdobju Edo je slog lesenih odtisov postal glavna oblika in njegove tehnike so bile natančno prilagojene za ustvarjanje barvitih grafik. Japoncem se je v tem obdobju kiparstvo zdelo veliko manj naklonjen medij za umetniško izražanje; večina velikih japonskih kipov je povezana z religijo, uporaba medija pa je upadla z zmanjševanjem pomena tradicionalnega budizma. Japonska keramika je med najboljšimi na svetu in vključuje najzgodnejše znane japonske artefakte; japonski izvozni porcelan je bil na različnih točkah pomembna industrija. Japonski lakirani izdelki so tudi ena vodilnih svetovnih umetnosti in obrti, in dela, čudovito okrašena z maki-e, so bila izvožena v Evropo in na Kitajsko ter ostala pomemben izvoz do 19. stoletja. V arhitekturi so japonske preference do naravnih materialov in interakcije notranjega in zunanjega prostora jasno izražene.
Novo!!: Svilna pot in Japonska umetnost · Poglej več »
Jukuk šad
Jukuk šad (kitajsko 乙毗咄陆可汗) je bil vladar Zahodnega turškega kaganata v zadnjem obdobju njegovega obstoja, * ni znano, † 653.
Novo!!: Svilna pot in Jukuk šad · Poglej več »
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Svilna pot in Junan · Poglej več »
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu in ima 711.300 prebivalcev. Mestno območje Kašgarja obsega 15 km2, čeprav se njegovo upravno območje razteza na 555 km2. Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev. Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuje tudi Karakorumska avtocesta, ki je tudi projekt v okviru Kitajsko–Pakistanski gospodarski koridor.
Novo!!: Svilna pot in Kašgar · Poglej več »
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Novo!!: Svilna pot in Kanat · Poglej več »
Kansai
Kansai (japonsko Kansai-čihō 関西地方) ali regija Kinki (近畿 近畿, Kinki-čihō), je regija v jugozahodnem centralnem delu japonskega otoka Honšu.
Novo!!: Svilna pot in Kansai · Poglej več »
Karakorumska avtocesta
Karakorumska avtocesta - zemljevid poteka Karakorumska avtocesta (mednarodna kratica KKH) je najvišje ležeča sodobna mednarodna cesta na svetu.
Novo!!: Svilna pot in Karakorumska avtocesta · Poglej več »
Karavana
Trgovska karavana prečka otok Graia v Akabske zalivu, Arabia Petraea, 1839 lithografija, Louis Haghe iz originala slikarja David Robertsa Kamelja karavana v Somaliji Karavana (perz.: kārvān.
Novo!!: Svilna pot in Karavana · Poglej več »
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Novo!!: Svilna pot in Karavanseraj · Poglej več »
Kaspijska depresija
Kaspijska depresija (kazaško Каспий маңы ойпаты, Kaspıı mańy oıpaty, rusko Прикаспи́йская ни́зменность, IPA:, Kaspijsko nižavje) ali Prikaspijska depresija / nižavje je nizko ležeča ravnica.
Novo!!: Svilna pot in Kaspijska depresija · Poglej več »
Katmandu
Katmandu (nepalščina: काठमांडौ Kāṭhmāṇḍau, nevarščina: येँ महानगरपालिका, prejšnje ime Kantipur) je glavno mesto Zvezne demokratične republike Nepal in je največja aglomeracija v Katmandujski dolini. Leta 2011 je imelo metropolitansko območje 975.453 prebivalcev in meri 49,45 km². Je tudi sedež SAARC (Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje). Mesto ima bogato zgodovino, ki sega skoraj 2000 let v preteklost, kot izhaja iz najdenih napisov v dolini. Verske in kulturne svečanosti tvorijo pomemben del življenja ljudi, ki prebivajo v Katmanduju. Večina ljudi v Katmanduju je hindujcev, mnogi drugi so budisti. Obstajajo ljudje drugih verskih prepričanj, kar daje Katmanduju svetovljansko kulturo. Nepalščina je najpogosteje govorjen jezik v mestu. Angleščino razumejo izobraženi prebivalci. Katmandu je bil 25. aprila 2015 opustošen od potresa z magnitudo 7,8 Mw ali 8,1 Ms (Surface wave magnitude) od največ 9 po Mercallijevi lestvici. Njegov epicenter je bil vzhodno od okrožja Lamjung in hipocenter na globini približno 8,2 km. Ubitih je bilo več kot 9000 ljudi in ranjenih več kot 23.000. To je bila najhujša naravna nesreča do potresa leta 1934.
Novo!!: Svilna pot in Katmandu · Poglej več »
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Novo!!: Svilna pot in Kavkaz · Poglej več »
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Novo!!: Svilna pot in Kazahstan · Poglej več »
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Kirgizistan · Poglej več »
Kitajska arhitektura
Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Kitajska arhitektura · Poglej več »
Kitajska književnost
Kitajska književnost zajema literarno ustvarjanje različnih kitajskih narodov od najzgodnejših dinastičnih dvornih arhivov do sodobnosti.
Novo!!: Svilna pot in Kitajska književnost · Poglej več »
Konje Urgenč
Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom.
Novo!!: Svilna pot in Konje Urgenč · Poglej več »
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Novo!!: Svilna pot in Koridor Heši · Poglej več »
Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu
V Kirgizistanu so tri mesta, vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, in eno mesto, ki čaka na vpis.
Novo!!: Svilna pot in Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu · Poglej več »
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Novo!!: Svilna pot in Kraljevska cesta · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: Svilna pot in Krištof Kolumb · Poglej več »
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Novo!!: Svilna pot in Krimski kanat · Poglej več »
Krimski most
Brez opisa.
Novo!!: Svilna pot in Krimski most · Poglej več »
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Novo!!: Svilna pot in Kuča · Poglej več »
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str. 7.) je bilo asinkretično cesarstvo, ki so ga v 1.
Novo!!: Svilna pot in Kušansko cesarstvo · Poglej več »
Ladak
Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947.
Novo!!: Svilna pot in Ladak · Poglej več »
Landžov
Landžov je glavno in največje mesto province Gansu v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Novo!!: Svilna pot in Landžov · Poglej več »
Lidžjang
Lidžjang, znan tudi kot Likiang, je mesto na ravni prefekture na severozahodu province Junan na Kitajskem.
Novo!!: Svilna pot in Lidžjang · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Svilna pot in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Luojang
Luojang (poenostavljeno kitajsko 洛阳, tradicionalno kitajsko 洛陽, pinjin Luò Yáng) je mesto ob izlivu reke Luo v Rumeno reko na zahodu province Henan, Kitajska.
Novo!!: Svilna pot in Luojang · Poglej več »
Mahavamsa
Mahavamsa ("Velika kronika", pali Mahāvaṃsa) (5. stoletje) je epska pesem, napisana v pali jeziku starih kraljev Šrilanke.
Novo!!: Svilna pot in Mahavamsa · Poglej več »
Mani
Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.
Novo!!: Svilna pot in Mani · Poglej več »
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Novo!!: Svilna pot in Manihejstvo · Poglej več »
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Novo!!: Svilna pot in Medijsko cesarstvo · Poglej več »
Meditacija
Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.
Novo!!: Svilna pot in Meditacija · Poglej več »
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu.. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Svilna pot in Merv · Poglej več »
Mesta Art Nouveau
Mesta Art Nouveau so tista, kjer se je v začetku dvajsetega stoletja uveljavil slog Art Nouveau in kjer so se ohranila zgodnja pričevanja te umetnosti v raznih oblikah, predvsem v arhitekturi.
Novo!!: Svilna pot in Mesta Art Nouveau · Poglej več »
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Novo!!: Svilna pot in Mestna država · Poglej več »
Mitridat I. Partski
Mitridat I. Partski (perzijsko مهرداديکم, Mehrdād), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 171 pr.
Novo!!: Svilna pot in Mitridat I. Partski · Poglej več »
Mitridat II. Partski
Mitridat II.
Novo!!: Svilna pot in Mitridat II. Partski · Poglej več »
Morska pot v Indijo
Začimbna pot v 15. in 16. stoletju Slika Vasco da Gama ob prihodu v Indijo, ki nosi zastavo ''Descubrimientos'': grb Portugalske in Kristusov križ, pokrovitelja, ki je omogočil odpravo Henrika Navigatorja. Morska pot v Indijo iz Evrope okoli Afrike na indijsko podcelino in začimbnih otokov Indokine (Moluki), zato se imenuje tudi Začimbna pot.
Novo!!: Svilna pot in Morska pot v Indijo · Poglej več »
Nahrbtnikanje
Nahrbtnikanje, nahrbtnikarstvo ali potovanje z nahrbtnikom je oblika nizko cenovnega, neodvisnega potovanja.
Novo!!: Svilna pot in Nahrbtnikanje · Poglej več »
Nakš-e Džahan
Trg Nakš-e Džahan, znan tudi kot trg Saeed in Šahov trg do 1979, je trg v središču Isfahana v Iranu.
Novo!!: Svilna pot in Nakš-e Džahan · Poglej več »
Nefrit
Nefrit je vrsta s kalcijem, magnezijem in železom bogatih amfibolnih mineralov tremolita ali aktinolita, katerih agregati tvorijo tudi eno od oblik azbesta.
Novo!!: Svilna pot in Nefrit · Poglej več »
Nepal
Nepál (nepalsko नेपाल Nepāl), uradno Federativna demokratična republika Nepal (nepalsko सङ्घीय लोकतान्त्रिक गणतन्त्र नेपाल Saṅghīya Lokatāntrik Gaṇatantra Nepal), je celinska država v južni Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Nepal · Poglej več »
Nevekat
Nevekat ali Nevkat je bilo mesto na svilni cesti, ki je cvetelo od 6.
Novo!!: Svilna pot in Nevekat · Poglej več »
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Novo!!: Svilna pot in Novgorodska republika · Poglej več »
Nušibi
Nušibi ali Nu-šibi (kitajsko 弩失畢, pinjin Nǔ shībì, srednje kitajsko *nuoXɕiɪt̚piɪt̚) je bilo kitajsko skupno ime petih gokturških plemen desnega (zahodnega) krilaYu.
Novo!!: Svilna pot in Nušibi · Poglej več »
Oš
Oš je eno od najstarejših mest v Srednji Aziji in se nahaja na jugovzhodnem robu Ferganske doline, ob severnem vznožju gorovja Pamir-Alay v Kirgizistanu.
Novo!!: Svilna pot in Oš · Poglej več »
Obdobje Nara
Obdobje Nara (奈良時代 Nara džidai) je obdobje v japonski zgodovini med leti 710 in 794.
Novo!!: Svilna pot in Obdobje Nara · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Svilna pot in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Otrar
Otrar ali Utrar (kazaško Отырар, Otyrar,, staroturško 𐰚𐰭𐱃𐰺𐰢𐰣, Keŋü Tarman), včasih tudi Tarab, je mesto duhov na Svilni cesti v Srednji Aziji v sedanjem Kazahstanu.
Novo!!: Svilna pot in Otrar · Poglej več »
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Novo!!: Svilna pot in Pamir · Poglej več »
Pamirska cesta
M41, neuradno in pogosteje znana kot Pamirska cesta (translit), je cesta, ki prečka gorovje Pamir skozi Afganistan, Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizistan v dolžini več kot 1200 km.
Novo!!: Svilna pot in Pamirska cesta · Poglej več »
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Novo!!: Svilna pot in Partsko cesarstvo · Poglej več »
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Novo!!: Svilna pot in Porcelan · Poglej več »
Potovanja Krištofa Kolumba
Med letoma 1492 in 1504 je italijanski raziskovalec Krištof Kolumb vodil štiri španske čezatlantske pomorske ekspedicije za odkrivanje Karibov ter Srednje in Južne Amerike.
Novo!!: Svilna pot in Potovanja Krištofa Kolumba · Poglej več »
Potres v Bamu (2003)
Potres v Bamu leta 2003 je 26.
Novo!!: Svilna pot in Potres v Bamu (2003) · Poglej več »
Prelaz Džjaju
Prelaz Džjaju ali je prva mejna trdnjava na zahodnem koncu Velikega zidu dinastije Ming, blizu mesta Džjajuguan v provinci Gansu.
Novo!!: Svilna pot in Prelaz Džjaju · Poglej več »
Prelaz Jumen
Prelaz Jumen (Qash Qowuq), Žadasta vrata ali Prelaz Žadastih vrat je ime prelaza na trasi Velikega kitajskega zidu zahodno od Dunhuanga v današnji kitajski provinci Gansu.
Novo!!: Svilna pot in Prelaz Jumen · Poglej več »
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u. 552) in njegovega brata Istemija v Notranji Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Prvi turški kaganat · Poglej več »
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Novo!!: Svilna pot in Radaniti · Poglej več »
Rajski vrt
Rajski vrt je oblika vrta staroiranskega izvora, natančneje iz obdobja Ahemenidov, ki je formalen, simetričen in najpogosteje zaprt.
Novo!!: Svilna pot in Rajski vrt · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Svilna pot in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Ruševine Džjiaohe
Džjaohe ali Jarkhoto je porušeno mesto v dolini Jarnaz, 10 km zahodno od mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujghur na Kitajskem.
Novo!!: Svilna pot in Ruševine Džjiaohe · Poglej več »
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Novo!!: Svilna pot in Samarkand · Poglej več »
Samostan Šaolin
Samostan Šaolin (p), znan tudi kot tempelj Šaolin, je priznana samostanska ustanova, priznana kot rojstni kraj čan budizma in zibelka šaolinskega kung fuja.
Novo!!: Svilna pot in Samostan Šaolin · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Svilna pot in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Novo!!: Svilna pot in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu · Poglej več »
Sirska puščava
Sirska puščava (arabsko بادية الشام, Bādiyat al-Shām), znana tudi kot Sirska stepa, Jordanska stepa ali Badia, je območje puščave, polpuščave in stepe, ki obsega 500.000 kvadratnih kilometrov Bližnjega vzhoda, vključno z deli jugovzhodne Sirije, severovzhodne Jordanije, severne Saudove Arabije in zahodnega Iraka.
Novo!!: Svilna pot in Sirska puščava · Poglej več »
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Novo!!: Svilna pot in Slonovina · Poglej več »
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Novo!!: Svilna pot in Sogdija · Poglej več »
Sogdijščina
Sogdijščina je bil vzhodnoiranski jezik, ki se je govoril predvsem v srednjeazijski regiji Sogdiji s prestolnico Samarkand v sedanjem Uzbekistanu.
Novo!!: Svilna pot in Sogdijščina · Poglej več »
Stari Tbilisi
Stari Tbilisi (gruzijsko: ძველი თბილისი, Dzveli T'bilisi) je bil upravni okraj (raioni) v Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije, od leta 2007 do 2013.
Novo!!: Svilna pot in Stari Tbilisi · Poglej več »
Starodavna cesta čaja in konjev
Čajna konjska cesta ali čamadao (poenostavljena kitajščina: 茶 马 道; tradicionalna kitajščina: 茶 馬 道), zdaj splošno imenovana Starodavna cesta čaja in konjev ali čama gudao (poenostavljena kitajščina: 茶 马 古道; tradicionalna kitajščina: 茶 馬 古道) je bila mreža karavanskih poti, ki so potekale skozi gore Sečuana, Junana in Guidžova na jugozahodu Kitajske.
Novo!!: Svilna pot in Starodavna cesta čaja in konjev · Poglej več »
Starodavna Kitajska
Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.
Novo!!: Svilna pot in Starodavna Kitajska · Poglej več »
Stepska pot
Stepska pot je bila starodavna kopenska pot skozi Evrazijsko stepo, ki je bila aktivna predhodnica Svilne ceste.
Novo!!: Svilna pot in Stepska pot · Poglej več »
Sudak
Sudak je mesto Republike Krim.
Novo!!: Svilna pot in Sudak · Poglej več »
Sujab
Sujab (perzijsko سوی آب, tradicionalno kitajsko 碎葉, poenostavljeno kitajsko 碎叶, pinjin Suìyè, Wade–Giles Sui4-yeh4), znan tudi kot Ordukent (sedanji k-Beshim), je bil staroveško mesto ob svilni cesti, okoli 50 km vzhodno od Biškeka in 8 km jugozahodno od Tokmoka v dolini reke Ču v sedanjem Kirgizistanu.
Novo!!: Svilna pot in Sujab · Poglej več »
Svilna pot v gorovju Tjanšan
Svilna pot v gorovju Tjanšan ali Mreža poti koridorja Čangan-Tjanšan je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki zajema del Čangan-Tjanšan starodavne svilne poti in zgodovinska mesta ob poti.
Novo!!: Svilna pot in Svilna pot v gorovju Tjanšan · Poglej več »
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Novo!!: Svilna pot in Taškent · Poglej več »
Takla Makan
Puščava Takla Makan Puščava Takla Makan, poznana tudi pod imenom Taklimakan in Teklimakan, je puščava na severozahodu Kitajske.
Novo!!: Svilna pot in Takla Makan · Poglej več »
Taq-e Bostan
Relief Taq-e Bostan, na katerem so upodobljene ženske, ki igrajo na čang (perzijska harfa), in kralj na lovu Taq-e Bostan (perzijsko طاق بستان, poslovenjeno "obok vrta" ali "kamniti obok") je najdišče z nizom velikih skalnih reliefov iz perzijskega (iranskega) sasanidskega obdobja, izklesanih okoli 4.
Novo!!: Svilna pot in Taq-e Bostan · Poglej več »
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Novo!!: Svilna pot in Tarimska kotlina · Poglej več »
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Novo!!: Svilna pot in Tbilisi · Poglej več »
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Novo!!: Svilna pot in Teheran · Poglej več »
Thangka
Thangka, različno napisana kot thangka, tangka, thanka ali tanka (hindi izgovor:; tibetansko ཐང་ཀ་ ་; Nepal Bhasa: पौभा), je tibetanska budistična slika v tehniki appliqué (prešitje) na bombažni ali svileni tkanini, ki po navadi prikazuje budistično božanstvo, prizor ali mandalo.
Novo!!: Svilna pot in Thangka · Poglej več »
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Novo!!: Svilna pot in Tibetanska planota · Poglej več »
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Timur Lenk · Poglej več »
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Novo!!: Svilna pot in Tjanšan · Poglej več »
Tokijski narodni muzej
Tokijski narodni muzej ali TNM je umetnostni muzej v parku Ueno v predelu Taitō v Tokiju na Japonskem.
Novo!!: Svilna pot in Tokijski narodni muzej · Poglej več »
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom. Geografsko je Transoksanija obsegala ozemlje med rekama Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu. V perzijskem nacionalnem epu Šahname je omenjena kot Turan, v kitajskih virih pa kot Hedžong (河中地区). Arabsko ime Mā Warāʾ an-Nahr (ما وراء النهر, "kar je onkraj reke ") je prešel v perzijsko knjižno rabo in se ohranil vse do pomongolskih časov. Transoksanija je bila kot Sogdija ena od satrapij (provinc) perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Novo!!: Svilna pot in Transoksanija · Poglej več »
Trdnjava Džaisalmer
Trdnjava Džaisalmer stoji v mestu Džaisalmer v indijski zvezni državi Radžastan.
Novo!!: Svilna pot in Trdnjava Džaisalmer · Poglej več »
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Novo!!: Svilna pot in Trgovska pot · Poglej več »
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Novo!!: Svilna pot in Turkestan · Poglej več »
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Turkmenistan · Poglej več »
Turpan
Turpan (znan tudi kot Turfan; s; تۇرپان) je mesto na ravni prefekture na vzhodu avtonomne regije Šindžjang na Kitajskem.
Novo!!: Svilna pot in Turpan · Poglej več »
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Novo!!: Svilna pot in Turpanska depresija · Poglej več »
Turpanski vodni sistem
Turpanski vodni sistem (lokalno imenovan karez) v Turpanu, je v Turpanski depresiji Šindžjang na Kitajskem.
Novo!!: Svilna pot in Turpanski vodni sistem · Poglej več »
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.
Novo!!: Svilna pot in Ulug Beg · Poglej več »
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga. Čeprav je bil glavni upor zadušen že naslednje leto, je trajal 21 let do leta 205. Oslabitev cesarskega dvora in naraščajoč politični vpliv ultra-avtonomnih regionalnih vojaških guvernerjev, ki so pomagali zatreti upor, sta sčasoma pripeljala do divje prevlade vojskovodij in posledičnega obdobja treh kraljestev. Upor, ki je dobil ime po barvi pokrival upornikov, je bil pomemben dogodek v zgodovini taoizma zaradi povezanosti uporniških voditeljev s takratnimi tajnimi taoističnimi društvi.
Novo!!: Svilna pot in Upor rumenih turbanov · Poglej več »
Urumči
Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Svilna pot in Urumči · Poglej več »
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Svilna pot in Uzbekistan · Poglej več »
Vadi Hammamat
Qift, starodavni Koptos, je bil začetek poti, ki je skozi Vadi Hammamat vodila do Quseirja na obali Rdečega morja Vadi Hammamat, v prevodu Dolina številnih kadi, je suho rečno korito v egiptovski Vzhodni puščavi približno na pol poti med Quseirjem in Qino.
Novo!!: Svilna pot in Vadi Hammamat · Poglej več »
Veliko svetišče Sumijoši-taiša
Sumijoši-taiša (住吉大社), znano tudi kot Veliko svetišče Sumijoši, je šintoistično svetišče v okrožju Sumijoši-ku, Osaka, Japonska.
Novo!!: Svilna pot in Veliko svetišče Sumijoši-taiša · Poglej več »
Vima Kadfiz
Vima Kadfiz (grško ΟΟΗΜΟ ΚΑΔΦΙϹΗϹ, Ooēmo Kadphisēs (epigrafsko), harošti 𐨬𐨁𐨨 𐨐𐨫𐨿𐨤𐨁𐨭) je bil cesar Kušanskega cesarstva, ki je vladal okoli 113 do 127 n. št.
Novo!!: Svilna pot in Vima Kadfiz · Poglej več »
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Novo!!: Svilna pot in Visoki srednji vek · Poglej več »
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Novo!!: Svilna pot in Vu, cesar Hana · Poglej več »
Yo-Yo Ma
Yo-Yo Ma (kitajsko: 馬友友; pinjin: Mǎ Yǒuyǒu), kitajski violončelist, * 7. oktober 1955, Pariz.
Novo!!: Svilna pot in Yo-Yo Ma · Poglej več »
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Novo!!: Svilna pot in Zahodni turški kaganat · Poglej več »
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Novo!!: Svilna pot in Zgodovina Irana · Poglej več »
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Svilna pot in Zgodovina Kitajske · Poglej več »
Zgodovinski bazar v Tabrizu
Zgodovinski Bazar v Tabrizu je zgodovinska tržnica v središču mesta Tabriz v Iranu.
Novo!!: Svilna pot in Zgodovinski bazar v Tabrizu · Poglej več »
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Svilna pot in 1218 · Poglej več »
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Svilna pot in 1291 · Poglej več »
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Svilna pot in 1341 · Poglej več »
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Svilna pot in 1351 · Poglej več »
2. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 5. stoletje pr. n. št. | 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2.
Novo!!: Svilna pot in 2. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
Preusmerja sem:
Severna svilna cesta, Svilena cesta, Svilna cesta.
