Kazalo
54 odnosi: Aldobrandinijeve »tazze«, Alea iacta est, Angelo Poliziano, Arminij, Avgustov tempelj, Avgustova vila, Baton I., Bikoborba, Blacasova kameja, Brittenburg, Cezarjev tempelj, Davek na urin, Delta Ren - Meuse - Šelda, Domicijan, Domus Aurea, Einhard, Evtropij, Fishbournska rimska palača, Gaj Julij Cezar, Gaj Kilnij Mecen, Galba, Herod Agripa I., Isaac Causaubon, Jezus Kristus, Kaligula, Kanti, Kapadokija (rimska provinca), Langobardi, León, Španija, Likija, Livijina vila, Luzitanija, Mainz, Memfis, Egipt, Navmahija, Požar v Rimu leta 64, Rimska Britanija, Rimska književnost, Rimsko cesarstvo, Rubikon, Secretum (Petrarka), Skulpture iz Sperlonge, Tempelj Palatinskega Apolona, Tiberij, Tiran, Tit Flavij, Vita Karoli Magni, Vitelij, Vologas I., Zastrupitev z gobami, ... Razširi indeks (4 več) »
Aldobrandinijeve »tazze«
Aldobrandinijeve Tazze so komplet 12 srebrno pozlačenih stoječih posod v obliki plitve tazze, ki jih včasih opisujejo kot sklede ali posode.
Poglej Svetonij in Aldobrandinijeve »tazze«
Alea iacta est
Alea iacta est (Kocka je padla) je različica latinske fraze (iacta alea est), ki jo je Svetonij pripisal Juliju Cezarju 10.
Poglej Svetonij in Alea iacta est
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Poglej Svetonij in Angelo Poliziano
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Svetonij in Arminij
Avgustov tempelj
Avgustov tempelj ali Tempelj Divusa Avgusta je bil velik tempelj, prvotno zgrajen v spomin na poveličanega prvega rimskega cesarja, Augusta.
Poglej Svetonij in Avgustov tempelj
Avgustova vila
Avgustova vila ali Domus Augusti je prvo večje nahajališče ob vstopu na Palatinski grič v Rimu v Italiji.
Poglej Svetonij in Avgustova vila
Baton I.
Baton I. ali Baton Dezitijat, ilirski vojskovodja, vodja velike ilirske vstaje proti Rimljanom leta 6-9 n. št..
Poglej Svetonij in Baton I.
Bikoborba
Bikoborec v areni Bikoborbe so boj med človekom in bikom, katerega cilj je podrediti žival v okviru določenih pravil, smernic in kulturnih pričakovanj.
Poglej Svetonij in Bikoborba
Blacasova kameja
Blacasova kameja je nenavadno velika antična rimska kameja, visoka 12,8 cm, izrezana iz kosa sardoniksa s štirimi izmeničnimi plastmi bele in rjave barve.
Poglej Svetonij in Blacasova kameja
Brittenburg
Orteliusu Rimska cesta, vidna z avtoceste v bližini Valkenburga, Južna Holandija Brittenburg je bila rimska ruševina zahodno od Leidna med Katwijk aan Zee in Noordwijk aan Zee, domnevno enake še starejše keltske trdnjave Lugdunum.
Poglej Svetonij in Brittenburg
Cezarjev tempelj
Cezarjev tempelj ali tempelj Divusa Iuliusa (lat. Templum Divi Iuli, italijansko Tempio del Divo Giulio), znan tudi kot tempelj poveličanega Julija Cezarja, delubruma, heroona ali tempelj kometa Cezarja Pliny the Elder, Naturalis Historia, 2.93–94, je starodavna struktura v Rimskem forumu v Rimu, v bližini Regie in templja Veste.
Poglej Svetonij in Cezarjev tempelj
Davek na urin
Javno stranišče ''(vespasienne)'' na bulevarju Arago v Parizu) Davek na urin je med bolj nenavadnimi davki.
Poglej Svetonij in Davek na urin
Delta Ren - Meuse - Šelda
Osrednji in severni del delte Ren-Meuse (Šelda ni vidna) Razdelitev vode Rena in Meuse med različnimi vejami njune delte (Šelda spodaj levo) Delta Ren - Meuse - Šelda rečna delta na Nizozemskem, ki jo tvori sotočje Rena, Meuse in reke Šelda.
Poglej Svetonij in Delta Ren - Meuse - Šelda
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Svetonij in Domicijan
Domus Aurea
Domus Aurea (latinsko za 'Zlata hiša') je bila ogromna krajinsko urejena palača, ki jo je cesar Neron zgradil v središču starega Rima po velikem požaru leta 64., ki je uničil velik del mesta in plemiške vile na Palatinskem griču.
Poglej Svetonij in Domus Aurea
Einhard
Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.
Poglej Svetonij in Einhard
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Svetonij in Evtropij
Fishbournska rimska palača
Fishbournska rimska palača je v vasi Fishbourne v bližini Chichestra v Zahodnem Sussexu.
Poglej Svetonij in Fishbournska rimska palača
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Svetonij in Gaj Julij Cezar
Gaj Kilnij Mecen
Gaj Kilnij Mecen (lat. Gaius Cilnius Maecenas), rimski politik, pesnik, diplomat, prijatelj in politični svetovalec Gaja Avgusta Oktavijana (prvi rimski cesar in ustanovitelj Rimskega imperija) ter navdih za novo generacijo avgustovskih pesnikov, vključno s Horacijem, Vergilom in Propercijem, *15 April 70.
Poglej Svetonij in Gaj Kilnij Mecen
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Svetonij in Galba
Herod Agripa I.
Herod Agripa I. (hebrejsko אגריפס הראשון (Agripa I.), latinsko, grško), znan tudi kot Herod ali Agripa I., je bil v letih 41-44 od Rima odvisni kralj Judeje, * 10 pr. n. št., † 44.
Poglej Svetonij in Herod Agripa I.
Isaac Causaubon
Isaac Casaubon (/ kəˈsɔːbən /; francosko), francoski filolog, hugenot, * 18. februar 1559, Ženeva, † 1. julij 1614.
Poglej Svetonij in Isaac Causaubon
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Svetonij in Jezus Kristus
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Svetonij in Kaligula
Kanti
Kanti so železnodobno keltsko ljudstvo, ki je živelo v Britaniji pred rimsko osvojitvijo in je dalo svoje ime civitas rimski Britaniji.
Poglej Svetonij in Kanti
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Svetonij in Kapadokija (rimska provinca)
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Svetonij in Langobardi
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Poglej Svetonij in León, Španija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Svetonij in Likija
Livijina vila
Livijina vila (latinsko Ad Gallinas Albas) je antična rimska vila v kraju Prima Porta, 12 km severno od Rima ob Via Flaminia.
Poglej Svetonij in Livijina vila
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Svetonij in Luzitanija
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Svetonij in Mainz
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Svetonij in Memfis, Egipt
Navmahija
Navmahija (latinsko naumachia; starogrško ναυμαχία, naumachía; ναῦς, naûs »ladja« + -μαχία, -machía, iz gl. μάχομαι, máchomai »bojevati se«, dobesedno pomorski boj) se je v antičnem rimskem svetu nanašala na uprizoritev pomorskih bitk kot množičnega razvedrila, kot tudi na bazen ali stavbo, v kateri se je to dogajalo.
Poglej Svetonij in Navmahija
Požar v Rimu leta 64
Veliki požar v Rimu je bil mestni požar, ki se je zgodil julija leta 64.
Poglej Svetonij in Požar v Rimu leta 64
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Svetonij in Rimska Britanija
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Svetonij in Rimska književnost
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Svetonij in Rimsko cesarstvo
Rubikon
Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji, ki teče od Apeninov po južnem delu dežele Emilija - Romanja in se izliva v Jadransko morje med krajema Rimini in Cesena.
Poglej Svetonij in Rubikon
Secretum (Petrarka)
*Za zgodovinsko-kriminalno poučni roman zakoncev Monaldi & Sorti glej: Secretum Secretum (De secreto conflictu curarum mearum, prevajamo iz latinščine kot Skrivnost ali Moja skrivnostna knjiga, Moj skrivnostni dnevnik) je trilogija dialogov v latinščini, ki jo je Petrarka napisal nekje od 1347 do 1353, v kateri svojo vero preučuje s pomočjo svetega Avguština in "v prisotnosti gospe Resnice".
Poglej Svetonij in Secretum (Petrarka)
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Svetonij in Skulpture iz Sperlonge
Tempelj Palatinskega Apolona
Tempelj Palatinskega Apolona (Palatine Apollo) je bil tempelj na Palatinskem griču v antičnem Rimu, ki ga je Avgust najprej posvetil svojemu bogu zavetniku Apolonu.
Poglej Svetonij in Tempelj Palatinskega Apolona
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Svetonij in Tiberij
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Poglej Svetonij in Tiran
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Poglej Svetonij in Tit Flavij
Vita Karoli Magni
''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.
Poglej Svetonij in Vita Karoli Magni
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Svetonij in Vitelij
Vologas I.
Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.
Poglej Svetonij in Vologas I.
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Svetonij in Zastrupitev z gobami
Zevsov kip v Olimpiji
Zevsov kip v Olimpiji je bil velikanski sedeči kip, približno 13 m visok, ki ga je izdelal grški kipar Fidija okoli 435 pred našim štetjem v svetišču Olimpije, Grčija, in je stal v Zevsovem templju.
Poglej Svetonij in Zevsov kip v Olimpiji
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Svetonij in Zgodovina Rimskega cesarstva
1. pismo Korinčanom
Prvo pismo Korinčanom je eno od pisem apostola Pavla in je del Nove zaveze.
Poglej Svetonij in 1. pismo Korinčanom
69
69 (LXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Svetonij in 69