Kazalo
42 odnosi: Absolutni izsev, Apostilb (enota), Žarnica, Čevelj-lambert, Barvni indeks, Binokular, Bondov albedo, Canon PowerShot SX20 IS, Delčnovalovna dualnost, Detektor svetlobe, Fotosfera, Geometrični albedo, Halo (optika), Hertzsprung-Russllov diagram, Izbruh žarkov gama, Izpeljana enota SI, Izsev, Jan Evangelista Purkyně, Johann Heinrich Lambert, Kandela na kvadratni meter, Kroglasta strela, Kvadrantidi, Lambert (enota), Magnituda, Magnituda (astronomija), Molekularni oblak, Neprava barva, Olbersov paradoks, Pantone, Populacijski indeks meteorjev, Pretvorba med enotami, Rdeča orjakinja, Robert Wilhelm Bunsen, Saturnovi obroči, Severna Amerika (meglica), Severnica, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Stilb (enota), Tipkovnica, Veliki komet, Zvezda.
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Svetlost in Absolutni izsev
Apostilb (enota)
Apostilb (oznaka asb) je v CGS sistemu enot enota za merjenje svetlosti.
Poglej Svetlost in Apostilb (enota)
Žarnica
Žarnica ali svetilka z žarilno nitjo pretvarja električno energijo v svetlobno s pomočjo segrevanja kovinskega vložka (spirale) na zelo visoko temperaturo, da zažari.
Poglej Svetlost in Žarnica
Čevelj-lambert
Čevelj-lambert (''; oznaka fl ali fL)je enota za merjenje svetlosti v ameriškem merskem sistemu (ali angleške mere).
Poglej Svetlost in Čevelj-lambert
Barvni indeks
Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.
Poglej Svetlost in Barvni indeks
Binokular
Porrovo prizmo. Binokulár je optična naprava, ki je sestavljena iz dveh enakih daljnogledov, ki sta spojena, in skupaj omogočata gledanje v isto smer.
Poglej Svetlost in Binokular
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Poglej Svetlost in Bondov albedo
Canon PowerShot SX20 IS
Canon PowerShot SX20 IS je digitalni kompaktni ultra-zoom fotoaparat podjetja Canon.
Poglej Svetlost in Canon PowerShot SX20 IS
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Svetlost in Delčnovalovna dualnost
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Poglej Svetlost in Detektor svetlobe
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Svetlost in Fotosfera
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Svetlost in Geometrični albedo
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Poglej Svetlost in Halo (optika)
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Svetlost in Hertzsprung-Russllov diagram
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Svetlost in Izbruh žarkov gama
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Svetlost in Izpeljana enota SI
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Svetlost in Izsev
Jan Evangelista Purkyně
Jan Evangelista Purkyně, češki zdravnik, anatom, domoljub, fiziolog in biolog, * 17. december 1787, Libochovice, Češka, 28. julij 1869, Praga, Češka.
Poglej Svetlost in Jan Evangelista Purkyně
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Svetlost in Johann Heinrich Lambert
Kandela na kvadratni meter
Kandela na kvadratni meter (oznaka cd/m2) je SI enota za merjenje svetlosti.
Poglej Svetlost in Kandela na kvadratni meter
Kroglasta strela
Nizozemskem (Maastricht, 28. junij 2011) sevanja, neodvisno pa valovna dolžina sevanja. Kroglasta strela, tudi kroglasti blisk, je redek naravni električni pojav s podobo žareče krogle različnih velikosti.
Poglej Svetlost in Kroglasta strela
Kvadrantidi
Kvadrantídi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.
Poglej Svetlost in Kvadrantidi
Lambert (enota)
Lambert (oznaka la) je v CGS sistemu enot enota za merjenje svetlosti.
Poglej Svetlost in Lambert (enota)
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Poglej Svetlost in Magnituda
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Svetlost in Magnituda (astronomija)
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Svetlost in Molekularni oblak
Neprava barva
Galileo'' ob njenem prehodu sistema Zemlja-Luna 8. decembra 1992 Neprava barva se nananaša na slike, fotografije ipd., ki prikazujejo objekte v barvah, različnih od tistih, ki bi jih prikazovale prave fotografije.
Poglej Svetlost in Neprava barva
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Svetlost in Olbersov paradoks
Pantone
Pantone je podjetje v Carlstadtu (New Jersey), ki se ukvarja z dejavnostjo na področju barv.
Poglej Svetlost in Pantone
Populacijski indeks meteorjev
Populacijski indeks meteorjev (oznaka r) opisuje porazdelitev meteorjev v meteorskem roju po svetlosti.
Poglej Svetlost in Populacijski indeks meteorjev
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Poglej Svetlost in Pretvorba med enotami
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Svetlost in Rdeča orjakinja
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Svetlost in Robert Wilhelm Bunsen
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Svetlost in Saturnovi obroči
Severna Amerika (meglica)
Severna Amerika (NGC 7000 ali Caldwell 20) je emisijska meglica (področje H II) v ozvezdju Labod, blizu Deneba (najsvetlejše zvezde v Labodu).
Poglej Svetlost in Severna Amerika (meglica)
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Poglej Svetlost in Severnica
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Svetlost in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Poglej Svetlost in Seznam fizikalnih zakonov
Stilb (enota)
Stilb (oznaka sb) je v CGS sistemu enot enota za merjenje svetlosti.
Poglej Svetlost in Stilb (enota)
Tipkovnica
Razpored tipk na angleški tipkovnici za PC. Tipkóvnica je električno-mehanska naprava ter najbolj razširjena vhodna naprava (nekatere specifične tipkovnice so lahko obenem tudi izhodna), pri kateri tipke delujejo kot stikala.
Poglej Svetlost in Tipkovnica
Veliki komet
Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.
Poglej Svetlost in Veliki komet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Svetlost in Zvezda