Kazalo
259 odnosi: Absolutni izsev, Adriaan van Maanen, Alfa Andromede, Alfa Čaše, Alfa Kentavra, Altair, Andromeda (ozvezdje), Andromedina galaksija, Antares, Antoine Darquier de Pellepoix, Arhimed, Astrofizika, Astronomska enota, Astronomska konstanta, Žirafa (ozvezdje), Žrebiček (ozvezdje), Časovni pregled astronomije, Črna luknja, Barnard 68, Barnardova zvezda, BD-10°3166 b, Betelgeza, Blazar, BLC1, Bokova krogla, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Dolžina, Dvojčka (ozvezdje), Edward Emerson Barnard, Edwin Powell Hubble, Einsteinov križ, Eridan, Ernst Julius Öpik, Eta Gredlja, Eta Vodnarja, Friedrich Wilhelm Bessel, Fritz Zwicky, G1.9+0.3, Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Galaktično leto, Gama Berenikinih kodrov, George Ogden Abell, Gibanje Zemlje, GJ 1245, Gliese 777, Gliese 876 d, GN-z11, Gomezov hamburger, Gostosevci, ... Razširi indeks (209 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Svetlobno leto in Absolutni izsev
Adriaan van Maanen
Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in Adriaan van Maanen
Alfa Andromede
Alfa Andromede (α Andromede, okrajšano Alfa And ali α And), uradno tudi Alferac je od Sonca oddaljena 97 svetlobnih let in je tudi najsvetlejša zvezda v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in Alfa Andromede
Alfa Čaše
Alfa Čaše (α Čaše, okrajšano Alfa Čaš, α Čaš; latinsko α Crateris, okrajšano Alfa Crt, α Crt), uradno tudi Alkes, je zvezda v ozvezdju Čaše.
Poglej Svetlobno leto in Alfa Čaše
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Svetlobno leto in Alfa Kentavra
Altair
Altair (α Orla (latinizirano v Alfa Orla, okrajšano Alfa Aql, α Aql), je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla in dvanajsta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Trenutno je v G-oblaku—blizu medzvezdnega oblaka, skupka plina in prahu. Altair je zvezda tipa A glavne veje z navidezno magnitudo 0,77 in je eno izmed oglišč asterizma Poletni trikotnik (ostali dve oglišči predstavljata Deneb in Vega)., entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling.
Poglej Svetlobno leto in Altair
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej Svetlobno leto in Andromeda (ozvezdje)
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Svetlobno leto in Andromedina galaksija
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Svetlobno leto in Antares
Antoine Darquier de Pellepoix
Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.
Poglej Svetlobno leto in Antoine Darquier de Pellepoix
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Svetlobno leto in Arhimed
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Svetlobno leto in Astrofizika
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Svetlobno leto in Astronomska enota
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Poglej Svetlobno leto in Astronomska konstanta
Žirafa (ozvezdje)
Žirafa je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Žirafa (ozvezdje)
Žrebiček (ozvezdje)
Žrebiček je ozvezdje severne nebesne poloble in drugo najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Žrebiček (ozvezdje)
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Svetlobno leto in Časovni pregled astronomije
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Svetlobno leto in Črna luknja
Barnard 68
Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.
Poglej Svetlobno leto in Barnard 68
Barnardova zvezda
Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.
Poglej Svetlobno leto in Barnardova zvezda
BD-10°3166 b
BD-10°3166 b je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 268 svetlobnih let.
Poglej Svetlobno leto in BD-10°3166 b
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Svetlobno leto in Betelgeza
Blazar
Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.
Poglej Svetlobno leto in Blazar
BLC1
Observatorij, ki je odkril signal BLC1 BLC1 (Breakthrough Listen Candidate 1) je radijski signal, o katerem so poročali v okviru iskanja nezemeljske inteligence (SETI) in bi lahko izviral od zvezde Proksima Kentavra.
Poglej Svetlobno leto in BLC1
Bokova krogla
Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.
Poglej Svetlobno leto in Bokova krogla
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Poglej Svetlobno leto in Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Svetlobno leto in Dolžina
Dvojčka (ozvezdje)
Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Dvojčka (ozvezdje)
Edward Emerson Barnard
Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in Edward Emerson Barnard
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in Edwin Powell Hubble
Einsteinov križ
Posnetek Einsteinovega križa Einsteinov križ ali Q2237+030 ali QSO2237+0305 je slika kvazarja, ki jo povzroča gravitacijska leča, ki je nastala zaradi galaksije ZW 2237+030.
Poglej Svetlobno leto in Einsteinov križ
Eridan
Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.
Poglej Svetlobno leto in Eridan
Ernst Julius Öpik
Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.
Poglej Svetlobno leto in Ernst Julius Öpik
Eta Gredlja
Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.
Poglej Svetlobno leto in Eta Gredlja
Eta Vodnarja
Eta Vodnarja, latinizirano iz η Vodnarja, (latinsko Eta Aquarii, latinizirano iz η Aquarii) je Bayerjevo poimenovanje za zvezdo v ekvatorialnem ozvezdju Vodnarja.
Poglej Svetlobno leto in Eta Vodnarja
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Svetlobno leto in Friedrich Wilhelm Bessel
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in Fritz Zwicky
G1.9+0.3
G1.9+0.3 je najmlajši znan ostanek supernove v Mlečni cesti.
Poglej Svetlobno leto in G1.9+0.3
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Svetlobno leto in Galaksija
Galaksija v Trikotniku
Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.
Poglej Svetlobno leto in Galaksija v Trikotniku
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Poglej Svetlobno leto in Galaktično leto
Gama Berenikinih kodrov
Gama Berenikinih kodrov, latinizirano iz γ Berenikinih kodrov, je enojna oranžna zvezda v severnem ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Svetlobno leto in Gama Berenikinih kodrov
George Ogden Abell
George Ogden Abell, ameriški astronom, * 1. marec 1927, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 7. oktober 1983, Encino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in George Ogden Abell
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Svetlobno leto in Gibanje Zemlje
GJ 1245
V1581 Laboda (V1581 Cygni, V1581 Cyg; G 208-44/208-45, GJ 1245) je trojni zvezdni sistem od Sonca oddaljen 14 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.
Poglej Svetlobno leto in GJ 1245
Gliese 777
Gliese 777, velikokrat označena kot Gl 777 in/ali GJ 777, je rumena podorjakinja oddaljena približno 52 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.
Poglej Svetlobno leto in Gliese 777
Gliese 876 d
Gliese 876 d je zunajosončni planet, ki se nahaja v ozvezdju Vodnar in je približno 15 svetlobnih let oddaljen od Zemlje.
Poglej Svetlobno leto in Gliese 876 d
GN-z11
GN-z11 je galaksija z velikim rdečim premikom odkrita v ozvezdju Velikega medveda in je trenutno najstarejša in najbolj oddaljena znana galaksija v opazljivem vesolju.
Poglej Svetlobno leto in GN-z11
Gomezov hamburger
HST. Gomezov hamburger oziroma IRAS 18059-3211 je najverjetneje mlada zvezda, ki jo obkroža protoplanetni disk.
Poglej Svetlobno leto in Gomezov hamburger
Gostosevci
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.
Poglej Svetlobno leto in Gostosevci
Halo (franšiza)
Halo je znanstvenofantastična franšiza podjetja Microsoft, katerega jedro predstavlja serija šestih strelskih videoiger, Halo: Combat Evolved, Halo 2, Halo 3, Halo 3: ODST, Halo: Reach in Halo 4, Halo Wars, Halo: Spartan Assault in še dve igri, ki še nista bili izdani.
Poglej Svetlobno leto in Halo (franšiza)
Hannyjin objekt
Hannyjin objekt in spiralna galaksija IC 2497. Hannyjin objekt ali Hannyjino telo (nizozemsko Hanny's Voorwerp) je astronomsko telo neznane narave.
Poglej Svetlobno leto in Hannyjin objekt
Harlow Shapley
Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in Harlow Shapley
HD 213429
HD 213429 je spektroskopski binarni sistemTokovinin, Andrei (April 2014), "From Binaries to Multiples.
Poglej Svetlobno leto in HD 213429
HD 224635
HD 224635 in HD 224636 je par zvezd, ki oblikujeta binarni zvezdni sistem v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in HD 224635
HD 2942
HD 2942 je trojni zvezdni sistemDatabase entry, VizieR Online Data Catalog: Updated Multiple Star Catalog (MSC) (Tokovinin 2018), A. Tokovinin, CDS ID Accessed on line 2018-11-29.
Poglej Svetlobno leto in HD 2942
HD 4203
HD 4203 je zvezda 9.
Poglej Svetlobno leto in HD 4203
HD 74156
HD 74156 je rumena pritlikavka (spektralni tip G0V) v ozvezdju Vodne kače, ki je od nas oddaljena 210 svetlobnih let.
Poglej Svetlobno leto in HD 74156
HD 96167 b
HD 96167 b je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 280 svetlobnih let.
Poglej Svetlobno leto in HD 96167 b
HD 9986
HD 9986 je Soncu podobna zvezda, ki leži v ekvatorialnem ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in HD 9986
HD 99922
HD 99922 je dvojna zvezda v ozvezdju Čaše.
Poglej Svetlobno leto in HD 99922
Heber Doust Curtis
Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.
Poglej Svetlobno leto in Heber Doust Curtis
Heliometer
Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.
Poglej Svetlobno leto in Heliometer
Henrietta Swan Leavitt
Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in Henrietta Swan Leavitt
Hi3 Strelca
Hi3 Strelca, (mednarodno Hi3 Sagittarii ali χ3 Sagittarii) je Soncu podobna, oranžno nasičena zvezda v zodiakalnem ozvezdju Strelca.
Poglej Svetlobno leto in Hi3 Strelca
Hitri radijski izbruh
Hitri radijski izbruh je v radijski astronomiji prehoden radijski pulz, ki traja od delčka milisekunde do nekaj milisekund in ga povzroči še nepojasnjeno visokoenergijsko astrofizikalno dogajanje.
Poglej Svetlobno leto in Hitri radijski izbruh
Hoagovo telo
Hoagovo telo je obročasta galaksija v ozvezdju Kače.
Poglej Svetlobno leto in Hoagovo telo
IC 3568
IC 3568 je na razpolovljeno limono spominjajoča planetarna meglica, ki leži 4500 svetlobnih let proč od Zemlje v ozvezdju Žirafe, le 7,5° proč od Severnice.
Poglej Svetlobno leto in IC 3568
IC 5148
IC 5148 je planetarna meglica v ozvezdju Žerjava in leži približno eno stopinjo zahodno od zvezde Lambda Žerjava.
Poglej Svetlobno leto in IC 5148
IC 5370
IC 5370 je galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in IC 5370
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Svetlobno leto in Izbruh žarkov gama
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Svetlobno leto in Izsev
Jacobus Cornelius Kapteyn
Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Svetlobno leto in Jacobus Cornelius Kapteyn
Jata v Devici
Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly od Zemlje v ozvezdju Device.
Poglej Svetlobno leto in Jata v Devici
Jata v Kotomeru
Jata v Kotomeru (Abell 3627) je jata galaksij, ki se nahaja blizu središča Velikega Atraktorja in je okoli 68.000.000 parsekov (222.000.000 svetlobnih let) oddaljena.
Poglej Svetlobno leto in Jata v Kotomeru
JKCS 041
Pregled JKCS 041 JKCS 041 je najbolj oddaljena jata galaksij, ki je bila kadarkoli opazovana (leta 2009).
Poglej Svetlobno leto in JKCS 041
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Svetlobno leto in Johann Elert Bode
Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande
Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.
Poglej Svetlobno leto in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande
Josip Samujilovič Šklovski
Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Svetlobno leto in Josip Samujilovič Šklovski
Južna riba
Vodnarjevimi nogami. Južna riba (latinsko Piscis Austrinus oz. Piscis Australis, pred 20. Stoletjem znano tudi kot Piscis Notius) je srednje veliko južno ozvezdje.
Poglej Svetlobno leto in Južna riba
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Svetlobno leto in Julijansko leto
Kanop (zvezda)
Tokia, Japonska. Širina je 35°38′N. Kanop je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Gredlja.
Poglej Svetlobno leto in Kanop (zvezda)
Kapela (zvezda)
Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.
Poglej Svetlobno leto in Kapela (zvezda)
KIC 8462852
KIC 8462852.
Poglej Svetlobno leto in KIC 8462852
Kipar (ozvezdje)
Kipar (latinsko Sculptor) je majhno in temno ozvezdje na južnem nebu.
Poglej Svetlobno leto in Kipar (ozvezdje)
Kit (ozvezdje)
Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.
Poglej Svetlobno leto in Kit (ozvezdje)
Konjska glava (meglica)
Meglica Konjska glava (znana tudi kot Barnard 33) je temna meglica, ki leži v emisijski meglici IC 434 v ozvezdju Orion.
Poglej Svetlobno leto in Konjska glava (meglica)
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Svetlobno leto in Kotna minuta in sekunda
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Svetlobno leto in Kotna velikost
Kozorog (ozvezdje)
Kozorog (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. To ozvezdje je navedel že Ptolemaj v svojem seznamu 48 ozvezdij.
Poglej Svetlobno leto in Kozorog (ozvezdje)
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Svetlobno leto in Krajevna skupina
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Poglej Svetlobno leto in Kroglasta zvezdna kopica
Krokar (ozvezdje)
Krokar je majhno južno ozvezdje.
Poglej Svetlobno leto in Krokar (ozvezdje)
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Svetlobno leto in Kvazar
Labod X-1
Umetniška upodobitev dvozvezdja Labod X-1 Nasina slika)'' Labod X-1 (Cyg X-1) je rentgensko dvozvezdje z obhodnim časom v ozvezdju Laboda.
Poglej Svetlobno leto in Labod X-1
Laguna (meglica)
Laguna (znana tude kot Messier 8 in NGC 6532) je orjaško področje H II v ozvezdju Strelec.
Poglej Svetlobno leto in Laguna (meglica)
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Svetlobno leto in Leto
Lira (ozvezdje)
Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Lira (ozvezdje)
Mačje oko (meglica)
Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.
Poglej Svetlobno leto in Mačje oko (meglica)
Maffei 1
Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.
Poglej Svetlobno leto in Maffei 1
Mala ročka (meglica)
Meglíca Mála rôčka (znana tudi kot Messier 76 ali NGC 650 oz. NGC 651) je planetarna meglica v ozvezdju Perzej.
Poglej Svetlobno leto in Mala ročka (meglica)
Mali lev (ozvezdje)
Mali lev je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Mali lev (ozvezdje)
Mali Magellanov oblak
Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija, ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd. Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas. Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo.
Poglej Svetlobno leto in Mali Magellanov oblak
Mali medved (ozvezdje)
Mali medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Mali medved (ozvezdje)
Medgalaktična zvezda
Na splošno velja, da je trk galaksij vir novih ''medgalaktičnih zvezd''. Medgalaktična zvezda ali tudi klateška zvezda je zvezda, ki gravitacijsko ni vezana na katero izmed galaksij.
Poglej Svetlobno leto in Medgalaktična zvezda
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Svetlobno leto in Meglica
Meglica E
Meglica "E" ali "Barnardova E" (uradno poimenovana Barnard 142 in 143) je par temnih meglic v ozvezdju Orla.
Poglej Svetlobno leto in Meglica E
Messier 100
Messier 100 (tudi M100 in NGC 4321) je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Svetlobno leto in Messier 100
Messier 2
Messier 2, M2 oziroma NGC 7089 je kroglasta zvezdna kopica v ozvezdju Vodnarja.
Poglej Svetlobno leto in Messier 2
Messier 32
Messier 32 (tudi M32 in NGC 221) je pritikava eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in Messier 32
Messier 5
Messier 5 je kroglasta zvezdna kopica v ozvezdju Kače.
Poglej Svetlobno leto in Messier 5
Messier 94
Messier 94 (znana tudi kot M94 ali NGC 4736), je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.
Poglej Svetlobno leto in Messier 94
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Svetlobno leto in Meter
Milton Lasell Humason
Milton Lasell Humason, ameriški astronom, * 19. avgust 1891, Dodge Center, Minnesota, ZDA, † 18. junij 1972, Mendocino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Svetlobno leto in Milton Lasell Humason
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Svetlobno leto in Mira (zvezda)
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Svetlobno leto in Molekularni oblak
Nadjata
Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).
Poglej Svetlobno leto in Nadjata
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Svetlobno leto in Nevtrino
NGC 1
NGC 1 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza severno od galaksije NGC 2 in južno od glavne zvezde Andromede, Alferaca.
Poglej Svetlobno leto in NGC 1
NGC 10
NGC 10 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.
Poglej Svetlobno leto in NGC 10
NGC 11
NGC 11 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 11
NGC 12
NGC 12 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in NGC 12
NGC 13
NGC 13 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 13
NGC 14
NGC 14 je nepravilna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 14
NGC 15
NGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 15
NGC 16
NGC 16 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 16
NGC 17
NGC 17 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Svetlobno leto in NGC 17
NGC 19
NGC 19 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 19
NGC 2
NGC 2 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza južno od galaksije NGC 1 in glavne zvezde Andromede, Alferaca.
Poglej Svetlobno leto in NGC 2
NGC 21
NGC 21 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 21
NGC 22
NGC 21 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 22
NGC 23
NGC 23 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 23
NGC 24
NGC 24 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Kiparja.
Poglej Svetlobno leto in NGC 24
NGC 25
NGC 25 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Feniksa.
Poglej Svetlobno leto in NGC 25
NGC 26
NGC 26 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 26
NGC 27
NGC 27 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 27
NGC 2976
NGC 2976 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.
Poglej Svetlobno leto in NGC 2976
NGC 3
NGC 3 je lečasta galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in NGC 3
NGC 31
NGC 28 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Feniksa.
Poglej Svetlobno leto in NGC 31
NGC 35
NGC 35 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Svetlobno leto in NGC 35
NGC 36
NGC 36 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in NGC 36
NGC 37
NGC 37 je lečasta galaksija v ozvezdju Feniksa.
Poglej Svetlobno leto in NGC 37
NGC 38
NGC 38 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in NGC 38
NGC 39
NGC 39 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 39
NGC 4
NGC 4 je lečasta galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in NGC 4
NGC 40
NGC 40 (znana tudi kot Metuljček) je planetarna meglica v ozvezdju Kefeja.
Poglej Svetlobno leto in NGC 40
NGC 4013
NGC 4013 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.
Poglej Svetlobno leto in NGC 4013
NGC 41
NGC 41 je spiralna galaksija v ozvedju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 41
NGC 43
NGC 43 je lečasta galaksija v ozvezdju Andromeda.
Poglej Svetlobno leto in NGC 43
NGC 450
NGC 450 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Svetlobno leto in NGC 450
NGC 4565
NGC 4565 (znana tudi kot galaksija Igla ali Caldwell 38) je spiralna galaksija, ki je postavljena na rob, od nas pa je oddaljena 30 do 50 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Berenikini kodri.
Poglej Svetlobno leto in NGC 4565
NGC 4754
NGC 4754 je lečasta galaksija, ki je od nas oddaljena 53 milijon svetlobnih let v ozvezdju Device.
Poglej Svetlobno leto in NGC 4754
NGC 5
NGC 5 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 5
NGC 5189
NGC 5189, znana tudi kot spiralna planetarna meglica, je planetarna meglica v ozvezdju Muhe.
Poglej Svetlobno leto in NGC 5189
NGC 6
NGC 6 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in NGC 6
NGC 7
NGC 7 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.
Poglej Svetlobno leto in NGC 7
NGC 7010
NGC 7010 je masivna eliptična galaksija na razdalji približno 365 milijonov svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Vodnarja.
Poglej Svetlobno leto in NGC 7010
NGC 7640
NGC 7640 je spiralna galaksija s prečko v ozvezdju Andromeda. Obstajajo dokazi, da je galaksija preživela trčenje v (astronomsko) bližnji preteklosti. Iz fotografije ni takoj očitno, da je to spiralna galaksija, saj je postavljena na rob.
Poglej Svetlobno leto in NGC 7640
NGC 7836
NGC 7836 je nepravilna ali spiralna galaksija, ki se od nas nahaja okoli 260 milijon svetlobnih let stran v ozvezdju Andromeda.
Poglej Svetlobno leto in NGC 7836
NGC 891
NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.
Poglej Svetlobno leto in NGC 891
NGC 9
NGC 9 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in NGC 9
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Svetlobno leto in Območje H II
Obročasta meglica
Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.
Poglej Svetlobno leto in Obročasta meglica
Odprta zvezdna kopica
Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.
Poglej Svetlobno leto in Odprta zvezdna kopica
Omega Andromede
Omega Andromede (ω And, ω Andromede) je Bayerjevo poimenovanje za počasi se vrtečo binarno zvezdo v severnem ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in Omega Andromede
Orionov kompleks molekularnih oblakov
Orionov kompleks molekularnih oblakov (pogosto krajše imenovan Orionov kompleks) je velika skupina svetlih meglic, temnih oblakov in mladih zvezd.
Poglej Svetlobno leto in Orionov kompleks molekularnih oblakov
Orionova meglica
Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. ''Vir:NASA''. Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona.
Poglej Svetlobno leto in Orionova meglica
Orlova meglica
Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.
Poglej Svetlobno leto in Orlova meglica
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Svetlobno leto in Osončje
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Svetlobno leto in Oven (ozvezdje)
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Svetlobno leto in Parsek
Peter van de Kamp
Peter van de Kamp (Piet van de Kamp), nizozemsko-ameriški astronom, * 26. december 1901, Kampen, Nizozemska, † 18. maj 1995.
Poglej Svetlobno leto in Peter van de Kamp
PGC 1
PGC 1 je nepravilna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in PGC 1
PGC 10
PGC 10 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in PGC 10
PGC 12
PGC 12 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Svetlobno leto in PGC 12
PGC 13
PGC 13 je galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in PGC 13
PGC 14
PGC 14 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in PGC 14
PGC 15
PGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in PGC 15
PGC 16
PGC 16 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in PGC 16
PGC 2
PGC 2 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in PGC 2
PGC 3
PGC 3 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Svetlobno leto in PGC 3
PGC 4
PGC 4 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in PGC 4
PGC 6
PGC 6 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Svetlobno leto in PGC 6
PGC 7
PGC 7 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in PGC 7
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Svetlobno leto in Planetarna meglica
Planetarna meglica M2-9
Minkowski 2-9, okrajšava M2-9 (tudi Metulj Minkowskega, Meglica Krila metulja ali kar Metúljasta meglíca in Meglica Dvojni curek) je planetarna meglica v ozvezdju Kačenosca.
Poglej Svetlobno leto in Planetarna meglica M2-9
Poletni trikotnik
Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).
Poglej Svetlobno leto in Poletni trikotnik
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Svetlobno leto in Prasevanje
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Poglej Svetlobno leto in Pretvorba med enotami
Pritlikava galaksija
ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.
Poglej Svetlobno leto in Pritlikava galaksija
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Poglej Svetlobno leto in Problem obzorja
Puščica (ozvezdje)
Puščica je ozvezdje severne nebesne poloble in tretje najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Puščica (ozvezdje)
Rakovica (meglica)
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.
Poglej Svetlobno leto in Rakovica (meglica)
Razvrstitev galaksij
Razvrstitev galaksij je razvrstitev galaksij v skupine glede na njihove sorodne vidne značilnosti.
Poglej Svetlobno leto in Razvrstitev galaksij
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Svetlobno leto in Rdeča orjakinja
Rdeči pajek (meglica)
Rdèči pájek (znana tudi kot NGC 6537) je planetarna meglica v ozvezdju Strelca.
Poglej Svetlobno leto in Rdeči pajek (meglica)
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Svetlobno leto in Red velikosti
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Svetlobno leto in Rimska cesta (galaksija)
Ris (ozvezdje)
Ris je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Ris (ozvezdje)
Ročka (meglica)
Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.
Poglej Svetlobno leto in Ročka (meglica)
Rozeta (meglica)
Rozeta (znana tudi kot Caldwell 49), je veliko, okroglo področje H II blizu roba orjaškega molekularnega oblaka v Samorogu.
Poglej Svetlobno leto in Rozeta (meglica)
Rubikova kocka
Rešena Rubikova kocka Rubikova kocka (izvirno znana pod imenom Magična kocka) je vrsta znane mehanske uganke in igrače, ki jo je leta 1974 izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik.
Poglej Svetlobno leto in Rubikova kocka
Severna Amerika (meglica)
Severna Amerika (NGC 7000 ali Caldwell 20) je emisijska meglica (področje H II) v ozvezdju Labod, blizu Deneba (najsvetlejše zvezde v Labodu).
Poglej Svetlobno leto in Severna Amerika (meglica)
Severna krona (ozvezdje)
Severna krona je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolemajevih 48 ozvezdij. Ptolemaj ga je imenoval Krona (Corona). Njene glavne zvezde tvorijo polkrožni lok.
Poglej Svetlobno leto in Severna krona (ozvezdje)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Svetlobno leto in Seznam astronomskih vsebin
Seznam dolžinskih merskih enot
V spodnji preglednici so glavne enote za dolžino.
Poglej Svetlobno leto in Seznam dolžinskih merskih enot
Seznam držav s kraticami
Seznam držav in področij sveta s pripadajočimi kraticami.
Poglej Svetlobno leto in Seznam držav s kraticami
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Svetlobno leto in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam galaksij
Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.
Poglej Svetlobno leto in Seznam galaksij
Seznam Messierovih teles
Messierov katalog obsega 110 najsvetlejših nebesnih teles.
Poglej Svetlobno leto in Seznam Messierovih teles
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Svetlobno leto in Seznam najbližjih zvezd
Seznam planetarnih meglic
Sledi seznam znanih planetarnih meglic.
Poglej Svetlobno leto in Seznam planetarnih meglic
Seznam svetlejših zvezd
To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.
Poglej Svetlobno leto in Seznam svetlejših zvezd
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij vsebuje 2 · 292.
Poglej Svetlobno leto in Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Seznam zvezd
Seznam zvezd.
Poglej Svetlobno leto in Seznam zvezd
Seznam zvezd v Andromedi
To je seznam pomembnejših zvezd v ozvezdju Andromeda.
Poglej Svetlobno leto in Seznam zvezd v Andromedi
Seznam zvezd v Orionu
To je seznam svetlejših zvezd v ozvezdju Orion, urejenih po padajoči svetlosti.
Poglej Svetlobno leto in Seznam zvezd v Orionu
Seznam zvezd v Velikem medvedu
To je seznam vseh zaznamovanih zvezd v ozvezdju Velikega medveda razvrščenih po svetlosti.
Poglej Svetlobno leto in Seznam zvezd v Velikem medvedu
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Svetlobno leto in Sirij
Siriometer
Siriometer je redko uporabljana astronomska enota za merjenje razdalj v astronomiji.
Poglej Svetlobno leto in Siriometer
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Svetlobno leto in Sistem geometriziranih enot
Sloanova velika stena
Sloanova vélika stena (ali Sloanov véliki zid) je velikanska skupina ali stena galaksij (galaktična nit), ki je največja znana struktura v Vesolju.
Poglej Svetlobno leto in Sloanova velika stena
SN 1994D
Supernova 1994D je bila supernova tipa Ia na obrobju lečaste galaksije NGC 4526 v ozvezdju Device.
Poglej Svetlobno leto in SN 1994D
SN 2006gy
Rentgenskega observatorija Chandra. Galaktično jedro je spodaj levo, supernova pa desno zgoraj. Domišljijska upodobitev eksplozije SN 2006gy je supernova (včasih obravnavana kot hipernova), odkrita okoli 18. septembra 2006.
Poglej Svetlobno leto in SN 2006gy
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Poglej Svetlobno leto in Sončev dvojček
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Svetlobno leto in Sončev polmer
Sončnica (galaksija)
Sončnica, poznana tudi kot Messier 63, M63 ali NGC 5055, je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.
Poglej Svetlobno leto in Sončnica (galaksija)
Strelec A*
Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.
Poglej Svetlobno leto in Strelec A*
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Svetlobno leto in Supermasivna črna luknja
Tarantela (meglica)
Tarantela, znana tudi kot 30 Zlate ribe in NGC 2070 je področje H II v Velikem Magellanovem oblaku.
Poglej Svetlobno leto in Tarantela (meglica)
Thomas James Henderson
Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.
Poglej Svetlobno leto in Thomas James Henderson
UGC 4305
UGC 4305 (tudi Holmberg II) je pritlikava galaksija v ozvezdju Velikega medveda.
Poglej Svetlobno leto in UGC 4305
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Poglej Svetlobno leto in Vega (zvezda)
Velika zajeda
Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.
Poglej Svetlobno leto in Velika zajeda
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Svetlobno leto in Veliki Atraktor
Veliki Magellanov oblak
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.
Poglej Svetlobno leto in Veliki Magellanov oblak
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Svetlobno leto in Vesolje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Svetlobno leto in Voda
Vodna kača (ozvezdje)
Vodna kača ali latinsko Hydra je največje ozvezdje po površini (1303 kvadratnih stopinj) po razkosanju Ladje Argo na tri dele in tudi eno najdaljših (razteza se od Raka in Malega psa do Tehtnice).
Poglej Svetlobno leto in Vodna kača (ozvezdje)
Volar (ozvezdje)
Volar je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Svetlobno leto in Volar (ozvezdje)
Vreča oglja
Lega Vreče oglja Vreča oglja je temna meglica v ozvezdju Južni križ.
Poglej Svetlobno leto in Vreča oglja
Vrtinec (galaksija)
Hubblovim vesoljskim daljnogledom Galaksija Vrtinec (M 51, NGC 5194, NGC 5159) je galaktični par sestavljen iz večje spiralne in manše nepravilne galaksije.
Poglej Svetlobno leto in Vrtinec (galaksija)
VZ Ovna
VZ Ovna (mednarodno VZ Arietis) je enojna bela zvezda na severni nebesni polobli v zodiakalnem ozvezdju Ovna.
Poglej Svetlobno leto in VZ Ovna
Webbovo prvo globoko polje
Webbovo prvo globoko polje je prva operativna slika vesoljskega teleskopa James Webb in prikazuje jato galaksij SMACS 0723; 4,6 milijarde svetlobnih let od Zemlje.
Poglej Svetlobno leto in Webbovo prvo globoko polje
Willem de Sitter
Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.
Poglej Svetlobno leto in Willem de Sitter
William Parsons Rosse
William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.
Poglej Svetlobno leto in William Parsons Rosse
Wolf 359
Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.
Poglej Svetlobno leto in Wolf 359
Zajec (ozvezdje)
Zajec (latinsko in angleško Lepus) je ozvezdje, ki leži južno od nebesnega ekvatorja (južno ozvezdje), natančneje južno od Oriona.
Poglej Svetlobno leto in Zajec (ozvezdje)
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Svetlobno leto in Zvezda
Zvezdne steze
Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.
Poglej Svetlobno leto in Zvezdne steze
1 E12 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1012 metrov (1 Tm ali 1000 milijonov kilometrov ali 6,7 astronomske enote) naprej.
Poglej Svetlobno leto in 1 E12 m
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Svetlobno leto in 1075
14 Andromede b
14 Andromede b (okrajšano 14 And b, latinsko tudi 14 Andromedae b, okrajšano 14 And b), uradno Spe, je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 249 svetlobnih let v ozvezdju Andromede.
Poglej Svetlobno leto in 14 Andromede b
18 Delfina b
18 Delfina b je zelo masiven in gost eksoplanet, ki leži okoli 238 svetlobnih let proč v ozvezdju Delfina.
Poglej Svetlobno leto in 18 Delfina b
2M1207b
2M1207b je telo z maso planeta, ki kroži okoli rjave pritlikavke 2M1207 v ozvezdju Kentavra okoli 170 svetlobnih let od Zemlje.
Poglej Svetlobno leto in 2M1207b
37 Rib
37 Rib je bela zvezda, ki se nahaja v ozvezdju Rib.
Poglej Svetlobno leto in 37 Rib
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej Svetlobno leto in 42 (število)
6. tisočletje in pozneje
Tu so zbrane astronomske napovedi za prihodnost in dogodki iz fikcije.
Poglej Svetlobno leto in 6. tisočletje in pozneje
66 Andromede
66 Andromede je binarna zvezda v severnem ozvezdju Andromede, blizu severnega roba s Perzejem.
Poglej Svetlobno leto in 66 Andromede
Prav tako znan kot Ly, Mly, Svetlobna minuta, Svetlobna sekunda, Svetlobna ura.
, Halo (franšiza), Hannyjin objekt, Harlow Shapley, HD 213429, HD 224635, HD 2942, HD 4203, HD 74156, HD 96167 b, HD 9986, HD 99922, Heber Doust Curtis, Heliometer, Henrietta Swan Leavitt, Hi3 Strelca, Hitri radijski izbruh, Hoagovo telo, IC 3568, IC 5148, IC 5370, Izbruh žarkov gama, Izsev, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jata v Devici, Jata v Kotomeru, JKCS 041, Johann Elert Bode, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Josip Samujilovič Šklovski, Južna riba, Julijansko leto, Kanop (zvezda), Kapela (zvezda), KIC 8462852, Kipar (ozvezdje), Kit (ozvezdje), Konjska glava (meglica), Kotna minuta in sekunda, Kotna velikost, Kozorog (ozvezdje), Krajevna skupina, Kroglasta zvezdna kopica, Krokar (ozvezdje), Kvazar, Labod X-1, Laguna (meglica), Leto, Lira (ozvezdje), Mačje oko (meglica), Maffei 1, Mala ročka (meglica), Mali lev (ozvezdje), Mali Magellanov oblak, Mali medved (ozvezdje), Medgalaktična zvezda, Meglica, Meglica E, Messier 100, Messier 2, Messier 32, Messier 5, Messier 94, Meter, Milton Lasell Humason, Mira (zvezda), Molekularni oblak, Nadjata, Nevtrino, NGC 1, NGC 10, NGC 11, NGC 12, NGC 13, NGC 14, NGC 15, NGC 16, NGC 17, NGC 19, NGC 2, NGC 21, NGC 22, NGC 23, NGC 24, NGC 25, NGC 26, NGC 27, NGC 2976, NGC 3, NGC 31, NGC 35, NGC 36, NGC 37, NGC 38, NGC 39, NGC 4, NGC 40, NGC 4013, NGC 41, NGC 43, NGC 450, NGC 4565, NGC 4754, NGC 5, NGC 5189, NGC 6, NGC 7, NGC 7010, NGC 7640, NGC 7836, NGC 891, NGC 9, Območje H II, Obročasta meglica, Odprta zvezdna kopica, Omega Andromede, Orionov kompleks molekularnih oblakov, Orionova meglica, Orlova meglica, Osončje, Oven (ozvezdje), Parsek, Peter van de Kamp, PGC 1, PGC 10, PGC 12, PGC 13, PGC 14, PGC 15, PGC 16, PGC 2, PGC 3, PGC 4, PGC 6, PGC 7, Planetarna meglica, Planetarna meglica M2-9, Poletni trikotnik, Prasevanje, Pretvorba med enotami, Pritlikava galaksija, Problem obzorja, Puščica (ozvezdje), Rakovica (meglica), Razvrstitev galaksij, Rdeča orjakinja, Rdeči pajek (meglica), Red velikosti, Rimska cesta (galaksija), Ris (ozvezdje), Ročka (meglica), Rozeta (meglica), Rubikova kocka, Severna Amerika (meglica), Severna krona (ozvezdje), Seznam astronomskih vsebin, Seznam dolžinskih merskih enot, Seznam držav s kraticami, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam galaksij, Seznam Messierovih teles, Seznam najbližjih zvezd, Seznam planetarnih meglic, Seznam svetlejših zvezd, Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij, Seznam zvezd, Seznam zvezd v Andromedi, Seznam zvezd v Orionu, Seznam zvezd v Velikem medvedu, Sirij, Siriometer, Sistem geometriziranih enot, Sloanova velika stena, SN 1994D, SN 2006gy, Sončev dvojček, Sončev polmer, Sončnica (galaksija), Strelec A*, Supermasivna črna luknja, Tarantela (meglica), Thomas James Henderson, UGC 4305, Vega (zvezda), Velika zajeda, Veliki Atraktor, Veliki Magellanov oblak, Vesolje, Voda, Vodna kača (ozvezdje), Volar (ozvezdje), Vreča oglja, Vrtinec (galaksija), VZ Ovna, Webbovo prvo globoko polje, Willem de Sitter, William Parsons Rosse, Wolf 359, Zajec (ozvezdje), Zvezda, Zvezdne steze, 1 E12 m, 1075, 14 Andromede b, 18 Delfina b, 2M1207b, 37 Rib, 42 (število), 6. tisočletje in pozneje, 66 Andromede.