Kazalo
53 odnosi: Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Štefan Dušan, Štefan Nemanja, Štefan Prvokronani, Štefan Radoslav, Štefan Vladislav I., Beograd, Cerkev nadangela Mihaela, Moskva, Cerkev sv. Save, Celje, Domencijan, Hilandar, Hilandarska listina, Hilandarski tipik, Ivan Asen II., Jurij Nemanjić, Karejski tipik, Karies, Atos, Kraljevina Srbija (1217–1345), Ktitor, Meniška skupnost na gori Atos, Naša Gospa Ljeviška, Nemanjići, Nikola Tesla, Nomokanon Svetega Save, Pećka patriarhija, Raška, Samostan Žiča, Samostan Mileševa, Samostan Sopoćani, Samostan Studenica, Sava (moško ime), Sava (razločitev), Seznam cest in ulic v Ljubljani, Seznam srbskih vladarjev, Seznam svetnikov, Srbi, Srbska pravoslavna cerkev, Srbsko cesarstvo, Stanislav Hočevar, Studeniški tipik, Tipik, Travunija, Trojeručica, Vukan Nemanjić, YU 100: najbolji albumi jugoslovenske rok i pop muzike, Zgodovina Srbije, 1174, 1199, 1200, 1219, ... Razširi indeks (3 več) »
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Sveti Sava in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Sveti Sava in Štefan Dušan
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Sveti Sava in Štefan Nemanja
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Poglej Sveti Sava in Štefan Prvokronani
Štefan Radoslav
Štefan Radoslav Nemanjić (srbsko Стефан Радослав Немањић, Stefan Radoslav Nemanjić) je bil najstarejši sin srbskega kralja Štefana Prvovenčanega.
Poglej Sveti Sava in Štefan Radoslav
Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Poglej Sveti Sava in Štefan Vladislav I.
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Sveti Sava in Beograd
Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela (rusko Архангельский собор ali Arhangeliski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena nadangelu Mihaelu.
Poglej Sveti Sava in Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev sv. Save, Celje
Marijine cerkve v Celju Posvetitev cerkve leta 1932 Gledališki trg v Celju, 2010 – nekdanji Vrazov trg Cerkev sv.
Poglej Sveti Sava in Cerkev sv. Save, Celje
Domencijan
Domencijan (srbsko Доментијан, Domentijan) znan tudi kot Domencijan Hilandarec (srbsko Доментијан Хиландарац, Domentian Hilandarac) je bil glavna osebnost srbske srednjeveške književnosti in filozofije, * okoli 1210, † po 1264.
Poglej Sveti Sava in Domencijan
Hilandar
Samostan Hilandar (srbsko Манастир Хиландар, Manastir Hilandar, grško, Moní Chilandaríou) je eden od dvajsetih pravoslavnih samostanov na gori Atos v Grčiji.
Poglej Sveti Sava in Hilandar
Hilandarska listina
Revidirana Hilandarska listina Hilandarska listina (srbsko Хиландарска повеља/Hilandarska povelja) je ustanovna listina samostana Hilandar, nadarbine Stefana Nemanje in Svetega Save in zibelke Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Sveti Sava in Hilandarska listina
Hilandarski tipik
Hilandarski tipik (srbsko Хиландарски типик/Hilandarski tipik) je srednjeveški spis, pisan na pergamentu.
Poglej Sveti Sava in Hilandarski tipik
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Sveti Sava in Ivan Asen II.
Jurij Nemanjić
Jurij Nemanjić ali Jurij Zetski (srbsko Ђорђе Немањић / Đorđe Nemanjić; fl. 1208–1243) je bil veliki knez Zete od najmanj 1208 do najmanj 1243.
Poglej Sveti Sava in Jurij Nemanjić
Karejski tipik
Каrejski tipik s Savinim podpisom Karejski tipik (srbsko Карејски типик/Karejski tipik) je srednjeveški spis iz leta 1199, napisan na pergamentu v obliki zvitka.
Poglej Sveti Sava in Karejski tipik
Karies, Atos
Karies (grško) je naselje na gori Atos, vzhodnem kraku polotoka Halkidika v severni Grčiji.
Poglej Sveti Sava in Karies, Atos
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Sveti Sava in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Ktitor
Kralj Мihajlo I. Vojislavlavljević, ktitorski portret v cerkvi sv. Mihaela v Stonu (okoli 1080) Ktitor (grško, lastnik, gospodar, iz starogrškega glagola, dobiti, imeti v lasti) je v vzhodnih pravoslavnih Cerkvah in Bizantinskem cesarstvu fizična oseba (duhovnik ali laik) ali pravna oseba (cerkev, cerkveni sklad, vas, mestna občina), ki ustanovi, obnovi ali dobi za nagrado za zasluge samostansko, vaško ali mestno cerkev, samostan, šolo ali dobrodelno ustanovo.
Poglej Sveti Sava in Ktitor
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Sveti Sava in Meniška skupnost na gori Atos
Naša Gospa Ljeviška
Naša Gospa Ljeviška ali Gospa Ljeviška (srbsko Црква Богородица Љевишка ali Богородица Љевишка) je srbska srednjeveška cerkev v Prizrenu, Kosovo, nadrabina srbskega kralja Stefana Milutina.
Poglej Sveti Sava in Naša Gospa Ljeviška
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Sveti Sava in Nemanjići
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Sveti Sava in Nikola Tesla
Nomokanon Svetega Save
Zakonopravilo svetega Save, Iloviški prepis iz leta 1262 Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13.
Poglej Sveti Sava in Nomokanon Svetega Save
Pećka patriarhija
| Kosovo | width.
Poglej Sveti Sava in Pećka patriarhija
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Sveti Sava in Raška
Samostan Žiča
Samostan je zgradil prvi srbski kralj Stefan Nemanjić Prvovenčani (veliki župan 1196-1217, kralj 1217-1228) v letih 1206 do 1221.
Poglej Sveti Sava in Samostan Žiča
Samostan Mileševa
Samostan Mileševa je srbski srednjeveški samostan ob reki Mileševici 6 km od Prijepolja.
Poglej Sveti Sava in Samostan Mileševa
Samostan Sopoćani
Samostan Sopoćani (srbsko Манастир Сопоћани, Manastir Sopoćani) je nadarbina srbskega kralja Stefana Uroša I..
Poglej Sveti Sava in Samostan Sopoćani
Samostan Studenica
Samostán Studênica (srbsko Манастир Студеница) je samostan Srbske pravoslavne cerkve, ki izvira iz 12.
Poglej Sveti Sava in Samostan Studenica
Sava (moško ime)
Sava je moško osebno ime.
Poglej Sveti Sava in Sava (moško ime)
Sava (razločitev)
Sava je lahko.
Poglej Sveti Sava in Sava (razločitev)
Seznam cest in ulic v Ljubljani
Seznam ljubljanskih ulic, naselij in vasi je abecedni seznam cest, ulic, naselij in vasi v Ljubljani s povezavami na članke po katerih so dobile ime.
Poglej Sveti Sava in Seznam cest in ulic v Ljubljani
Seznam srbskih vladarjev
Srbski grb. Seznam srbskih vladarjev zajema srbske vladarje (župane, kneze, despote, kralje in carje), urejene po državah, v katerih so vladali.
Poglej Sveti Sava in Seznam srbskih vladarjev
Seznam svetnikov
Seznam svetnikov zajema vse ljudi, ki so bili razglašeni za svetnike, ne glede na to, katera Cerkev jih priznava.
Poglej Sveti Sava in Seznam svetnikov
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Sveti Sava in Srbi
Srbska pravoslavna cerkev
Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.
Poglej Sveti Sava in Srbska pravoslavna cerkev
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Sveti Sava in Srbsko cesarstvo
Stanislav Hočevar
Stanislav Hočevar, slovenski nadškof in salezijanec, * 12. november 1945, Jelendol, Škocjan.
Poglej Sveti Sava in Stanislav Hočevar
Studeniški tipik
Studeniški tipik Studeniški tipik je srbski srednjeveški dokument z začetka 13.
Poglej Sveti Sava in Studeniški tipik
Tipik
Studeniški tipik Tipik (grško tipikón, predpisana oblika, starcerkvenoslovansko Тvпико́нъ, Typikonə ali Оуставъ, Ustavə) je pravoslavni zbornik pravil o načinu in vrstnem redu opravljanja cerkvenih obredov.
Poglej Sveti Sava in Tipik
Travunija
Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).
Poglej Sveti Sava in Travunija
Trojeručica
Triroka mati Božja (grško, Panagia Tricherousa) ali enostavneje Triročica (srbsko Тројеручица, Trojeručica) je slavna čudodelna ikona v srbskem pravoslavnem samostanu Hilandar na Sveti gori (Atos).
Poglej Sveti Sava in Trojeručica
Vukan Nemanjić
Vukan Nemanjić (srbsko Вукан Немањић/Vukan Nemanjić) je bil od leta 1202 do 1204 veliki knez Kneževine Srbije in od leta 1195 do svoje smrti veliki knez (naslovni kralj) Pomorja, * pred 1165, † po 1207.
Poglej Sveti Sava in Vukan Nemanjić
YU 100: najbolji albumi jugoslovenske rok i pop muzike
YU 100: najbolji albumi jugoslovenske rok i pop muzike je knjiga, ki sta jo leta 1998 izdala Duško Antonić in Danilo Štrbac.
Poglej Sveti Sava in YU 100: najbolji albumi jugoslovenske rok i pop muzike
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Sveti Sava in Zgodovina Srbije
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sveti Sava in 1174
1199
1199 (MCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Sveti Sava in 1199
1200
1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sveti Sava in 1200
1219
1219 (MCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sveti Sava in 1219
1233
1233 (MCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sveti Sava in 1233
1236
1236 (MCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sveti Sava in 1236
14. januar
14.
Poglej Sveti Sava in 14. januar
Prav tako znan kot Sv. Sava.