Kazalo
31 odnosi: Aktivacijska energija, Arrheniusova enačba, Časovni pregled astronomov, Baza (kemija), Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Elektrokemija, Fizikalna kemija, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Ignacij Klemenčič, Kislina, Klimatologija, Nobelova nagrada za kemijo, Oskar Klein, Peter Joseph William Debye, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Seznam astronomov, Seznam švedskih astronomov, Seznam švedskih fizikov, Seznam švedskih kemikov, Seznam fizikov, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kemikov, Učinek tople grede, Ulf von Euler, Uppsala, 1859, 19. februar, 1903, 1927, 2. oktober.
Aktivacijska energija
Energija isker, ki nastanejo z drgnjenjem jekla ob kresilni kamenček, je dovolj velika, da vžge plin v Bunsenovem gorilniku. Aktivácijska energíja Ea je najmanjša količina energije, ki je potrebna, da steče kemijska reakcija.
Poglej Svante August Arrhenius in Aktivacijska energija
Arrheniusova enačba
Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.
Poglej Svante August Arrhenius in Arrheniusova enačba
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Svante August Arrhenius in Časovni pregled astronomov
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Svante August Arrhenius in Baza (kemija)
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Poglej Svante August Arrhenius in Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Svante August Arrhenius in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Svante August Arrhenius in Elektrokemija
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Svante August Arrhenius in Fizikalna kemija
Fjodor Aleksandrovič Bredihin
Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Svante August Arrhenius in Fjodor Aleksandrovič Bredihin
Ignacij Klemenčič
von Ettingshausen, Boltzmann, Klemenčič, Hausmanninger Ignacij (Nace) Klemenčič, slovenski fizik, * 6. februar 1853, Kamni Potok, † 5. september 1901, Trebnje.
Poglej Svante August Arrhenius in Ignacij Klemenčič
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Svante August Arrhenius in Kislina
Klimatologija
author.
Poglej Svante August Arrhenius in Klimatologija
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Svante August Arrhenius in Nobelova nagrada za kemijo
Oskar Klein
Oskar Benjamin Klein, švedski fizik, * 15. september 1894, Mörby, Švedska, † 5. februar 1977, Stockholm, Švedska.
Poglej Svante August Arrhenius in Oskar Klein
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Svante August Arrhenius in Peter Joseph William Debye
Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Svante August Arrhenius in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Svante August Arrhenius in Seznam astronomov
Seznam švedskih astronomov
Seznam švedskih astronomov.
Poglej Svante August Arrhenius in Seznam švedskih astronomov
Seznam švedskih fizikov
Seznam švedskih fizikov.
Poglej Svante August Arrhenius in Seznam švedskih fizikov
Seznam švedskih kemikov
Seznam švedskih kemikov.
Poglej Svante August Arrhenius in Seznam švedskih kemikov
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Svante August Arrhenius in Seznam fizikov
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Svante August Arrhenius in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemikov
Seznam najpomembejših kemikov.
Poglej Svante August Arrhenius in Seznam kemikov
Učinek tople grede
Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.
Poglej Svante August Arrhenius in Učinek tople grede
Ulf von Euler
Ulf Svante von Euler, švedski fiziolog in farmakolog, nobelovec, * 7. februar 1905, Stockholm, Švedska, † 9. marec 1983.
Poglej Svante August Arrhenius in Ulf von Euler
Uppsala
Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Svante August Arrhenius in Uppsala
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Svante August Arrhenius in 1859
19. februar
19.
Poglej Svante August Arrhenius in 19. februar
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Svante August Arrhenius in 1903
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Svante August Arrhenius in 1927
2. oktober
2.
Poglej Svante August Arrhenius in 2. oktober
Prav tako znan kot Arrhenius, Svante Arrhenius.