Kazalo
31 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Antioh III. Veliki, Apadana, Šapur I., Širaz, Šulgi, Darej I., Darej III., Demetrij II. Nikator, Enmerkar in gospodar Arate, Harakena, Helenistično obdobje, Iran, Iranska arhitektura, Isfahan, Kir II., Kraljevska cesta, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Nearh, Palača, Perdik, Perzepolis, Rezbarjenje v slonovini, Sasanidsko cesarstvo, Sedemkotnik, Susa, Teheran, Zagros, Zgodovina Irana, 23. stoletje pr. n. št..
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Suza, Perzija in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Suza, Perzija in Aleksander Veliki
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Suza, Perzija in Antioh III. Veliki
Apadana
Pogled na palačo Dareja Velikega Perzepolis - rekonstrukcija Apadane, Chipiez Apadana (perz.: آپادانا) je ime za sprejemno dvorano in osrednji prostor v staroperzijski palači.
Poglej Suza, Perzija in Apadana
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Suza, Perzija in Šapur I.
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Poglej Suza, Perzija in Širaz
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Poglej Suza, Perzija in Šulgi
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Suza, Perzija in Darej I.
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Suza, Perzija in Darej III.
Demetrij II. Nikator
Demetrij II. (starogrško, Dēmḗtrios B), imenovan Nikator (starogrško, Nikátōr, "Zmagovalec"), je bi eden sinov Demetrija I. Soterja in (verjetno) Laodike V. in brat Antioha VII. Sideta, * okoli 160 pr. n. št., † 125 pr. n. št. V Selevkidskem cesarstvu je vladal dvakrat: prvič od septembra 145 do julija/avgusta 138 pr.
Poglej Suza, Perzija in Demetrij II. Nikator
Enmerkar in gospodar Arate
Enmerkar in gospodar Arate je legendarno sumersko besedilo, napisano v novosumerskem obdobju (okoli 21. stoletje pr. n. št.) in ohranjeno na zgodnjih posumerskih prepisih.
Poglej Suza, Perzija in Enmerkar in gospodar Arate
Harakena
Harakena (starogrško, Harakiní), znana tudi kot Mesena (Messíni) ali Mešan, je bila kraljevina, ki jo je ustanovil Iranec Hispaozin na vrhu Perzijskega zaliva.
Poglej Suza, Perzija in Harakena
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Suza, Perzija in Helenistično obdobje
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Suza, Perzija in Iran
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Poglej Suza, Perzija in Iranska arhitektura
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.
Poglej Suza, Perzija in Isfahan
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Suza, Perzija in Kir II.
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Suza, Perzija in Kraljevska cesta
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Suza, Perzija in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Nearh
Nearh (grško Νέαρχος, Néarhos) je bil eden od častnikov (navarh) v vojski Aleksandra Velikega, * okoli 360 pr. n. št., † 300 pr. n. št. Znan je po svoji slavni ekspediciji, ki se je začela po indijskem pohodu Aleksandra Velikega v letih 326–324 pr.
Poglej Suza, Perzija in Nearh
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Suza, Perzija in Palača
Perdik
Perdik (grško, Perdíkkas) je bil general Aleksandra Velikega Makedonskega, * okoli 355 pr. n. št., † 321/320 pr. n. št. Sodeloval je v Aleksandrovem pohodu proti ahemenidski Perziji.
Poglej Suza, Perzija in Perdik
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Suza, Perzija in Perzepolis
Rezbarjenje v slonovini
Rezbarjenje v slonovini je umetnost rezbarjenja v slonovini in drugih živalskih zobeh ali oklih, z uporabo ostrih orodij za rezanje, bodisi mehanično ali ročno.
Poglej Suza, Perzija in Rezbarjenje v slonovini
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Suza, Perzija in Sasanidsko cesarstvo
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Suza, Perzija in Sedemkotnik
Susa
Susa je lahko.
Poglej Suza, Perzija in Susa
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Suza, Perzija in Teheran
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Suza, Perzija in Zagros
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Suza, Perzija in Zgodovina Irana
23. stoletje pr. n. št.
Triindvajseto stoletje pr.
Poglej Suza, Perzija in 23. stoletje pr. n. št.
Prav tako znan kot Susa, Perzija.