Kazalo
127 odnosi: Aktinoidi, Allende (meteorit), Aluminij, Apophis (Zvezdna vrata), Astrometrija, Astronomsko telo, Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec, Šestilo (ozvezdje), Železo, Časovni pregled astronomije, Črna luknja, Bärbel Koribalski, Bela pritlikavka, Betelgeza, Charles Thomas Kowal, David Fabricij, Degenerirana zvezda, Dvojčka (ozvezdje), Eksplozija, Eta Gredlja, Francesco Maurolico, Fritz Zwicky, Gaia (vesoljsko plovilo), Galaksija, Gola singularnost, Gravitonska zvezda, HD 316285, Hertzsprung-Russllov diagram, Hitri radijski izbruh, Implozija, Izbruh žarkov gama, Jean Mueller, Johannes Kepler, John Russell Hind, Josip Samujilovič Šklovski, Kačenosec (ozvezdje), Kositer, Kozmični žarki, Kozmološka konstanta, Magnetar, Marino Fonović, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mário Schenberg, Medzvezdna snov, Meglica, Messier 100, Messierov katalog, Michel Giacobini, Mikronova, Mira (zvezda), ... Razširi indeks (77 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Supernova in Aktinoidi
Allende (meteorit)
Kos meteorita Allende Meteorit Allende je med meteoriti največji ogljikov hondrit, ki so jih našli na Zemlji.
Poglej Supernova in Allende (meteorit)
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Supernova in Aluminij
Apophis (Zvezdna vrata)
Apophis je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.
Poglej Supernova in Apophis (Zvezdna vrata)
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Supernova in Astrometrija
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Supernova in Astronomsko telo
Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec
Teleskop Vega Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu.
Poglej Supernova in Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec
Šestilo (ozvezdje)
Šestilo (latinsko Circinus) je majhno, medlo ozvezdje na južnem nebu, ki ga je prvič definiral francoski astronom Nicolas-Louis de Lacaille leta 1756.
Poglej Supernova in Šestilo (ozvezdje)
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Supernova in Železo
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Supernova in Časovni pregled astronomije
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Supernova in Črna luknja
Bärbel Koribalski
Bärbel Silvia Koribalski, avstralska astronomka in astrofizičarka, * 1946.
Poglej Supernova in Bärbel Koribalski
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Supernova in Bela pritlikavka
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Supernova in Betelgeza
Charles Thomas Kowal
Charles Thomas Kowal, ameriški astronom, * 8. november 1940, Buffalo, New York, Združene države Amerike, † 28. november 2011, Cinebar, Washington.
Poglej Supernova in Charles Thomas Kowal
David Fabricij
David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.
Poglej Supernova in David Fabricij
Degenerirana zvezda
Izraz degeneriranost se povezuje s stabilnostjo zvezd.
Poglej Supernova in Degenerirana zvezda
Dvojčka (ozvezdje)
Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Supernova in Dvojčka (ozvezdje)
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Supernova in Eksplozija
Eta Gredlja
Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.
Poglej Supernova in Eta Gredlja
Francesco Maurolico
Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.
Poglej Supernova in Francesco Maurolico
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Supernova in Fritz Zwicky
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Poglej Supernova in Gaia (vesoljsko plovilo)
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Supernova in Galaksija
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Poglej Supernova in Gola singularnost
Gravitonska zvezda
Gravitonska zvezda ali tudi »kvazi črnolukenjsko telo« (KČLT) je astronomsko telo, katerega obstoj je teoretičen.
Poglej Supernova in Gravitonska zvezda
HD 316285
HDE 316285 je modra nadorjakinja v ozvezdju Strelca.
Poglej Supernova in HD 316285
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Supernova in Hertzsprung-Russllov diagram
Hitri radijski izbruh
Hitri radijski izbruh je v radijski astronomiji prehoden radijski pulz, ki traja od delčka milisekunde do nekaj milisekund in ga povzroči še nepojasnjeno visokoenergijsko astrofizikalno dogajanje.
Poglej Supernova in Hitri radijski izbruh
Implozija
telo sesede samo vase, tj. sile delujejo navznoter. Implozíja ali implózija je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase.
Poglej Supernova in Implozija
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Supernova in Izbruh žarkov gama
Jean Mueller
Jean Mueller, ameriška astronomka, * 1950.
Poglej Supernova in Jean Mueller
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Supernova in Johannes Kepler
John Russell Hind
John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).
Poglej Supernova in John Russell Hind
Josip Samujilovič Šklovski
Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Supernova in Josip Samujilovič Šklovski
Kačenosec (ozvezdje)
Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Supernova in Kačenosec (ozvezdje)
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Supernova in Kositer
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Supernova in Kozmični žarki
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Supernova in Kozmološka konstanta
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Poglej Supernova in Magnetar
Marino Fonović
Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).
Poglej Supernova in Marino Fonović
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Supernova in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Mário Schenberg
Mário Schenberg, brazilski elektrotehniški inženir, fizik, astrofizik, umetnostni kritik, pisatelj in politik, * 2. julij 1914, Recife, Pernambuco, Brazilija, † 10. november 1990, São Paulo, Brazilija.
Poglej Supernova in Mário Schenberg
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Supernova in Medzvezdna snov
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Supernova in Meglica
Messier 100
Messier 100 (tudi M100 in NGC 4321) je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Supernova in Messier 100
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Supernova in Messierov katalog
Michel Giacobini
Michel Giacobini, francoski astronom, * 1873, † 1938.
Poglej Supernova in Michel Giacobini
Mikronova
Mikronova je zvezdni izbruh z močjo približno milijoninke klasične nove.
Poglej Supernova in Mikronova
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Supernova in Mira (zvezda)
Modra orjakinja
zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.
Poglej Supernova in Modra orjakinja
Mreža (ozvezdje)
Mreža je majhno, medlo ozvezdje na južnem nebu.
Poglej Supernova in Mreža (ozvezdje)
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Supernova in Nadorjakinja
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Supernova in Naseljivi planet
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Supernova in Nevtrino
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Supernova in Nevtronska zvezda
NGC 891
NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.
Poglej Supernova in NGC 891
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Supernova in Nobelova nagrada za fiziko
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Supernova in Območje H II
Observatorij Črni Vrh
Astronomski observatorij Črni Vrh, bolj znan kar kot Observatorij Črni Vrh (koda IAU 106 Crni Vrh), je astronomski observatorij na Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer se je tamkajšnjih astronomov osredotočila na iskanje asteroidov in kometov.
Poglej Supernova in Observatorij Črni Vrh
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Supernova in Osončje
Ostanek nove
Ostanek nove, ki obkroža ponavljajočo se novo T Kompasa. Ostanek nove je sestavljen iz snovi, ki se sprosti pri eksploziji nove (ne supernove!) oziroma iz mehurjev plina, ki se sproščajo pri ponavljajoči se novi.
Poglej Supernova in Ostanek nove
Ostanek supernove
supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.
Poglej Supernova in Ostanek supernove
Paul Wild
Paul Wild, švicarski astronom, * 5. oktober 1925, Wädenswil, Švica, † 2. julij 2014, Bern, Švica.
Poglej Supernova in Paul Wild
Peč (ozvezdje)
Peč (Fornax, IPA:/ˈfɔːrnæks/) je ozvezdje, ki leži vedno nizko nad južnim obzorjem.
Poglej Supernova in Peč (ozvezdje)
Permsko-triasno izumrtje
Permsko-triasno izumrtje je dogodek, ki je povzročil izumrtje približno 96 % morskega življenja in 70 % kopenskih strunarjev.
Poglej Supernova in Permsko-triasno izumrtje
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Supernova in Planetarna meglica
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Supernova in Pliocen
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Supernova in Poimenovanje astronomskih teles
Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 110.001 do 120.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Pomeni imen asteroidov: 130001–140000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 130.001 do 140.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 130001–140000
Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 15001 do 16000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pomeni imen asteroidov: 170001–180000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 170.001 do 180.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 170001–180000
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pomeni imen asteroidov: 34001–35000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 34001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 34001–35000
Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Pomeni imen asteroidov: 95001–96000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 95001 do 96000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Supernova in Pomeni imen asteroidov: 95001–96000
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Supernova in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Supernova in Prasevanje
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Supernova in Pulzar
Pulzarjev planet
Umetnikova predstava sistema planetov pri PSR B1257+12 Pulzarjev planet je vrsta planeta, ki kroži okoli pulzarja ali hitro vrteče se nevtronske zvezde.
Poglej Supernova in Pulzarjev planet
Rakovica (meglica)
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.
Poglej Supernova in Rakovica (meglica)
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Supernova in Rdeča orjakinja
Saul Perlmutter
Saul Perlmutter, ameriški astrofizik, * 22. september 1959, Champaign-Urbana, Illinois, ZDA.
Poglej Supernova in Saul Perlmutter
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Supernova in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Supernova in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam zvezd v Andromedi
To je seznam pomembnejših zvezd v ozvezdju Andromeda.
Poglej Supernova in Seznam zvezd v Andromedi
Sidney van den Bergh
Sidney van den Bergh, FRS, kanadski astronom, * 20. maj 1929, Wassenaar, Nizozemska.
Poglej Supernova in Sidney van den Bergh
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Supernova in Skandij
SN 2006at
SN 2006at je oznaka za supernovo, ki sta jo 10.
Poglej Supernova in SN 2006at
SN 2006gy
Rentgenskega observatorija Chandra. Galaktično jedro je spodaj levo, supernova pa desno zgoraj. Domišljijska upodobitev eksplozije SN 2006gy je supernova (včasih obravnavana kot hipernova), odkrita okoli 18. septembra 2006.
Poglej Supernova in SN 2006gy
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Supernova in Spremenljivka (zvezda)
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Supernova in Stefan-Boltzmannov zakon
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Supernova in Supermasivna črna luknja
Supernova (razločitev)
Supernova je lahko.
Poglej Supernova in Supernova (razločitev)
Svetla modra spremenljivka
Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.
Poglej Supernova in Svetla modra spremenljivka
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Poglej Supernova in Svetlobna krivulja
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Supernova in Svinec
Tarantela (meglica)
Tarantela, znana tudi kot 30 Zlate ribe in NGC 2070 je področje H II v Velikem Magellanovem oblaku.
Poglej Supernova in Tarantela (meglica)
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Poglej Supernova in Teorija mirujočega stanja
Thomas Digges
Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.
Poglej Supernova in Thomas Digges
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Poglej Supernova in Trojni alfa proces
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Supernova in Tycho Brahe
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Supernova in Vesoljski teleskop James Webb
Volk (ozvezdje)
Volk je južno ozvezdje.
Poglej Supernova in Volk (ozvezdje)
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Poglej Supernova in Walter Baade
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Supernova in Wienov zakon
William Parsons Rosse
William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.
Poglej Supernova in William Parsons Rosse
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Supernova in Wolf-Rayetova zvezda
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Supernova in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Supernova in Zvezda
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Supernova in Zvezda pritlikavka
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Poglej Supernova in Zvezdna črna luknja
1. maj
1.
Poglej Supernova in 1. maj
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Supernova in 1054
11. november
11.
Poglej Supernova in 11. november
1181
1181 (MCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Supernova in 1181
1604
1604 (MDCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Supernova in 1604
17. oktober
17.
Poglej Supernova in 17. oktober
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Supernova in 1987
23. februar
23.
Poglej Supernova in 23. februar
4. julij
4.
Poglej Supernova in 4. julij
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej Supernova in 42 (število)
5 pr. n. št.
5 pr.
Poglej Supernova in 5 pr. n. št.
8. marec
8.
Poglej Supernova in 8. marec
9. oktober
9.
Poglej Supernova in 9. oktober