Kazalo
284 odnosi: Abasidski kalifat, Abdul, Abdul Aziz, Abdul Hamid, Abdul Hamid I., Abdul Hamid II., Abdulmedžid I., Abu Zakarija Jahja, Aga, Ahidname, Ahmed bin Kučuk, Ahmed I., Ahmed II., Ahmed III., Ajaz paša, Ajubidi, Ak Kojunlu, Akçe, Al-Adil I., Al-Biruni, Al-Kamil, Aleksej I. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksiada, Alp Arslan, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Angleško-zanzibarska vojna, Antalya, Apparatus, Astrahanski kanat, Atabeg, Atenska vojvodina, Atto Melani, Azov, Šahrijar, Šeherezada, Šeherezada (Rimski-Korsakov), Širvanšahova palača, Španska inkvizicija, Ženski sultanat, Čandarli Kara Halil Hajredin Paša, Ćele kula, Bašir Šihab II., Bajazid, Bajazid I., Bajazid II., Bandar Seri Begawan, Beg, Beglerbeg, Bejrut, ... Razširi indeks (234 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Sultan in Abasidski kalifat
Abdul
Abdul je ime več oseb.
Poglej Sultan in Abdul
Abdul Aziz
Abdul Aziz je lahko.
Poglej Sultan in Abdul Aziz
Abdul Hamid
Abdul Hamid je lahko.
Poglej Sultan in Abdul Hamid
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Sultan in Abdul Hamid I.
Abdul Hamid II.
Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.
Poglej Sultan in Abdul Hamid II.
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Sultan in Abdulmedžid I.
Abu Zakarija Jahja
Abu Zakarija Jahja (arabsko أبو زكريا يحيى بن حفص, Abu Zakarija Jahja I ben Abd al-Vahid) je bil ustanovitelj in prvi sultan Hafsidske dinastije v Ifrikiji, * 1203, † 5. oktober 1249, Hafsidski sultanat.
Poglej Sultan in Abu Zakarija Jahja
Aga
Aga je lahko.
Poglej Sultan in Aga
Ahidname
Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito Ahidnama (turško Ahidnâme iz arabskega dha, garancija in perzijskega nāme, knjiga, dokument, v prostem prevodu garancijsko pismo) je bila osmanska listina, pogosto povezana s kapitulacijo.
Poglej Sultan in Ahidname
Ahmed bin Kučuk
Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.
Poglej Sultan in Ahmed bin Kučuk
Ahmed I.
Ahmed I. Bahti, 14.
Poglej Sultan in Ahmed I.
Ahmed II.
Ahmed II. je bil 21.
Poglej Sultan in Ahmed II.
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Ahmed III.
Ajaz paša
Ajaz Mehmed paša, * 1483, † 1539, je bil pomemben osmanski državni uradnik.
Poglej Sultan in Ajaz paša
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Sultan in Ajubidi
Ak Kojunlu
Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.
Poglej Sultan in Ak Kojunlu
Akçe
Akçe (osmansko turško: آقچه) je bila osnovna denarna enota Osmanskega cesarstva, ki se je začel kovati med vladanjem sultana Orhana I. (1326-1359).
Poglej Sultan in Akçe
Al-Adil I.
Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب, al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31.
Poglej Sultan in Al-Adil I.
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Sultan in Al-Biruni
Al-Kamil
Al-Kamil (arabsko الكامل) a polnim imenom al-Malik al-Kamil Naser ad-Din Abu al-Ma'ali Muhammad je bil muslimanski vladar in četrti ajubidski sultan Egipta, * okoli 1177, † 6. marec 1238.
Poglej Sultan in Al-Kamil
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Sultan in Aleksej I. Komnen
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Sultan in Aleksej III. Angel
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Sultan in Aleksiada
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Sultan in Alp Arslan
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Poglej Sultan in Amdžazade Koprulu Husein Paša
Angleško-zanzibarska vojna
Vojna med Združenim kraljestvom in Zanzibarjem velja za najkrajšo vojno v zgodovini, saj je trajala od 9.02 do 9.40 27. avgusta 1896 - torej 38 minut.
Poglej Sultan in Angleško-zanzibarska vojna
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.
Poglej Sultan in Antalya
Apparatus
Apparatus je spletna platforma za ustvarjalce podcastov.
Poglej Sultan in Apparatus
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Sultan in Astrahanski kanat
Atabeg
Atabeg, Atabek ali (v turških jezikih) Atabey, (armensko: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla.
Poglej Sultan in Atabeg
Atenska vojvodina
Atenska vojvodina (grško Δουκάτον Αθηνών, francosko Duché d'Athènes) je bila ena od križarskih držav, ki so jo ustanovili v Grčiji po propadu Bizantinskega cesarstva v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Sultan in Atenska vojvodina
Atto Melani
Atto Melani, italijanski skladatelj, pevec in diplomat * 30. marec 1626, Pistoia (Toskana), † 4. januar 1714, Pariz, Francosko kraljestvo.
Poglej Sultan in Atto Melani
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Sultan in Azov
Šahrijar
Šahrijar je sultan, ki se v zbirki pravljic Tisoč in ena noč poroči z Šeherezado in jo skozi tisoč in eno noč vzljubi.
Poglej Sultan in Šahrijar
Šeherezada
Šeherezada je književna oseba, ki povezuje okvirno pripoved v zbirki zgodb Tisoč in ena noč.
Poglej Sultan in Šeherezada
Šeherezada (Rimski-Korsakov)
Šeherezada je simfonična suita Nikolaja Rimskega-Korsakova.
Poglej Sultan in Šeherezada (Rimski-Korsakov)
Širvanšahova palača
Širvanšahova palača (azerbajdžansko: Şirvanşahlar Sarayı, perzijsko کاخ شروانشاهان) je palača iz 15.
Poglej Sultan in Širvanšahova palača
Španska inkvizicija
Pedro Berruguete: ''Sveti Dominik predseduje auto-da-feju.'' (1475) Španska inkvizicija je bila inkvizicija, ki je delovala v Španiji pod nadzorstvom španskih kraljev.
Poglej Sultan in Španska inkvizicija
Ženski sultanat
Valide sultan s spremljevalkama v svojih rezidenci v palači Topkapi (rekonstrukcija) Ženski sultanat (turško: Kadınlar saltanatı) je bilo skoraj 130 let dolgo obdobje v 16.
Poglej Sultan in Ženski sultanat
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša (turško Çandarlı Kara Halil Hayreddin Paşa) je bil prvi veliki vezir sultana Murata I., * okoli 1330, Osmansko cesarstvo, † 22. januar 1387, Seres, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Ćele kula
Eden od zidov Ćele kule Ćele kula (posrbljen turški izraz Kelle Kule: stolp iz lobanj) je kostnica v obliki stolpa v Nišu.
Poglej Sultan in Ćele kula
Bašir Šihab II.
Bašir Šihab II., libanonski emir, * 1767, Ghazir, † 1850, Konstantinopel.
Poglej Sultan in Bašir Šihab II.
Bajazid
Bajazid je lahko.
Poglej Sultan in Bajazid
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Sultan in Bajazid I.
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Bajazid II.
Bandar Seri Begawan
Bandar Seri Begawan (malajsko بندر سري بڬاوان) je glavno mesto Bruneja in s približno 100.700 prebivalci (po oceni leta 2011) največje mesto tega sultanata v Jugovzhodni Aziji.
Poglej Sultan in Bandar Seri Begawan
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Poglej Sultan in Beg
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Sultan in Beglerbeg
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Sultan in Bejrut
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Sultan in Benetke
Berat (listina)
Berat (turško berat iz arabščine barat) je sultanovo pismo ali listina s katero se dajejo posebne pravice.
Poglej Sultan in Berat (listina)
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Sultan in Biblos
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Poglej Sultan in Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Marici
Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.
Poglej Sultan in Bitka na Marici
Bitka na Rovinah
|combatant1.
Poglej Sultan in Bitka na Rovinah
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Poglej Sultan in Bitka pri Ankari
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Sultan in Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Lepantu (1571)
Bitka pri Lepantu je bila tretja pomorska bitka pri Lepantu; potekala je 7. oktobra 1571 med združeno krščansko floto več držav in Osmanskim cesarstvom.
Poglej Sultan in Bitka pri Lepantu (1571)
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Sultan in Bitka pri Mohaču
Bitka za Galipoli
Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil med prvo svetovno vojno, da bi se prebili skozi Dardanele.
Poglej Sultan in Bitka za Galipoli
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Sultan in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Sultan in Bizantinsko cesarstvo
Bosanski sandžak
Bosanski sandžak je bil eden od sandžakov Osmanskega cesarstva, ustanovljen leta 1463 po padcu Kraljevine Bosne.
Poglej Sultan in Bosanski sandžak
Bosporski most
Bosporski most, ki se imenuje tudi Prvi Bosporski most ali preprosto Bospor I. (turško: Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü ali Birinci Kopru) in tudi most mučenikov 15.
Poglej Sultan in Bosporski most
Budimski pašaluk
Budimski pašaluk (osmansko turško ایالت بودین, Eyalet i-Budin, madžarsko Budai vilajet, srbsko Budimski vilajet ali Будимски вилајет, hrvaško Budimski vilajet) je bil administrativna ozemeljska enota Osmanskega cesarstva v Srednji Evropi in na Balkanu.
Poglej Sultan in Budimski pašaluk
Bukoleon
Palača Bukoleon (grško) je bila ena od bizantinskih palač v Konstantinoplu, sedanjem Carigradu.
Poglej Sultan in Bukoleon
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Sultan in Danišmendi
Danijar
Danijar ibn Kasim (tatarsko Daniəl, Даниял, دانیال) je bil v letih 1469-1486 sultan Kasimskega kanata, * ni znano, † 1486 Bil je sin sultana Kasima in vnuk kana Ulug Mohameda.
Poglej Sultan in Danijar
Džezajirli Gazi Hasan Paša
Džezajirli Gazi Hasan Paša ali Hasan Paša Alžirec (turško Cezayirli Gazi Hasan Paşa) je bil general, veliki admiral (kapudan paša) (1770-1790) in veliki vezir (1790) Osmanskega cesarstva, * 1713, † 19. marec 1790.
Poglej Sultan in Džezajirli Gazi Hasan Paša
Delhijski sultanat
Delhijski sultanat (Perzijščina:دهلی سلطان, Urdujščina: دہلی سلطنت) je bil muslimanski sultanat z glavnim mestom v Delhiju, ki se je razprostiral čez velik del Indijskega podkontinenta celih 320 let (1206–1526).
Poglej Sultan in Delhijski sultanat
Drakula
Drákula je izmišljena oseba, najbolj slaven vampir.
Poglej Sultan in Drakula
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Sultan in Druga križarska vojna
Egejska vojvodina
Egejska vojvodina (grško: Δουκάτον Αιγαίου, italijansko: Ducato dell’ Egeopelago), znana tudi kot Arhipelaška vojvodina (grško: Δουκάτον Αρχιπελάγους, italijansko: Ducato dell'arcipelago) in Vojvodina Naxos (po glavnem mestu Naxos), država, ki so jo po četrti križarski vojni ustanovili Benečani na otočju Kikladi v Egejskem morju.
Poglej Sultan in Egejska vojvodina
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Sultan in El Escorial
Erzincan
Erzincan (izg. Erzindžan) je glavno mesto province Erzincan v severovzhodni Turčiji.
Poglej Sultan in Erzincan
Evnuh
Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami.
Poglej Sultan in Evnuh
Fahredin Al Maan II.
Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.
Poglej Sultan in Fahredin Al Maan II.
Fatva
Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.
Poglej Sultan in Fatva
Ferman
Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.
Poglej Sultan in Ferman
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta.
Poglej Sultan in Firduzi
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Sultan in Friderik II. Hohenstaufen
Gentile Bellini
Gentile Bellini je bil italijanski slikar iz beneške slikarske šole, * okoli 1429, † 23. februar 1507.
Poglej Sultan in Gentile Bellini
Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)
Gerechtigkeitsbrunnen (Vodnjak pravičnosti) je vodnjak iz 16.
Poglej Sultan in Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Sultan in Gijasedin al-Kaši
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Sultan in Granada
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Poglej Sultan in Grška osamosvojitvena vojna
Grško-turška vojna
Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.
Poglej Sultan in Grško-turška vojna
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Poglej Sultan in Grofija Tripoli
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Sultan in Hagija Sofija
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.
Poglej Sultan in Hajredin Barbarosa
Hala Sultan Tekke
Hala Sultan Tekke ali mošeja Umm Haram (grško Τεκές Χαλά Σουλτάνας Tekés Chalá Soultánas; turško Hala Sultan Tekkesi) je mošeja in tekija na zahodnem bregu Larnaškega slanega jezera v Larnaki na Cipru.
Poglej Sultan in Hala Sultan Tekke
Halil Sultan
Halil Sultan (čagatajsko/perzijsko خلیل سلطان) je bil timuridski vladar Transoksanije, ki je vladal od 18. februarja 1405 do leta 1409, * 1384, † 4. november 1411, Raj, Timuridsko cesarstvo.
Poglej Sultan in Halil Sultan
Hatice Sultan
Hatice Sultan, princesa Osmanskega cesarstva, je bila hčerka sultana Ahmeda III. (1703-1730) in soproga velikega vezirja Nevşehirli Damat İbrahim Paše.
Poglej Sultan in Hatice Sultan
Hatt-i humajun
accessdate.
Poglej Sultan in Hatt-i humajun
Hedžaška železnica
Hedžaška železnica (turško: Hicaz Demiryolu) je bila 1308 km dolga ozkotirna železniška proga (tirna širina je 1050 mm), ki je povezovala Damask prek ozemlja današnje Jordanije z Medino v Saudovi Arabiji, z odcepom do Haife na Sredozemskem morju.
Poglej Sultan in Hedžaška železnica
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Sultan in Hiva
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Sultan in Ibn Batuta
Ibrahim I.
Ibrahim I. (osmansko turško: ابراهيماول, İbrâhîm-i evvel, turško: Birinci İbrahim), 18.
Poglej Sultan in Ibrahim I.
Ikbal
Ikbal (translit) je bil naslov žena sultanov Osmanskega cesarstva, po rangu pod kadın.
Poglej Sultan in Ikbal
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Sultan in Imperij
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Sultan in Italijanske vojne
Jafa
Moderni Jafo Jafa, (hebrejsko יָפוֹ, Jafo) je starodavno sredozemsko pristanišče, ki se nahaja tik ob Tel Avivu, v Izraelu.
Poglej Sultan in Jafa
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Sultan in Janičar
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Sultan in Jeruzalemsko kraljestvo
Jurij Duka
Jurij Duka (romunsko Gheorghe Duca, grško) je bil od septembra 1665 do januarja 1684 trikrat knez Moldavije in od leta 1673 do novembra 1678 knez Vlaške, * ni znano, † 1685.
Poglej Sultan in Jurij Duka
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Poglej Sultan in Jurij Trebizondski
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Sultan in Kačji steber
Kabus bin Said
Kabus bin Said Al Said (arabsko قابوس بن سعيد آل سعيد, IPA:; 18. november 1940 – 10. januar 2020) je bil omanski sultan od 23.
Poglej Sultan in Kabus bin Said
Kadın
Kadın (slovensko ženska) je bil proti koncu 16.
Poglej Sultan in Kadın
Kafes
Kafes Kafes (osmansko turško: قفس - kletka) ali knežji zapor je bil zaprt del cesarskega harema v palači Topkapi v Istanbulu, v katerega so zapirali osmanske prince oziroma možne naslednike osmanskega prestola (turško: şehzade).
Poglej Sultan in Kafes
Kalga
Kalga (krimsko tatarsko qalğa, ukrajinsko in rusko калга, turško kalgay) je bil drugi najvišji položaj v hierarhiji Krimskega kanata.
Poglej Sultan in Kalga
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Sultan in Kalif
Kasim II. Astrahanski
Kasim II.
Poglej Sultan in Kasim II. Astrahanski
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Sultan in Kılıç Arslan I.
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Poglej Sultan in Kejhusrev II.
Kejhusrev III.
Kejhusrev III. (staro anatolsko turško كَیخُسرو سوم, Kaihosrov III) ali Gijat ad-Din Kejhusrev bin Kilič Arslan (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان, Ghiasuddin Keikhosro bin Qalj Arslan) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, * okoli 1259/1263, † 1284.
Poglej Sultan in Kejhusrev III.
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Poglej Sultan in Kejkavus I.
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Poglej Sultan in Kejkavus II.
Kejkubad I.
| type.
Poglej Sultan in Kejkubad I.
Kejkubad III.
Kejkubad III. (staro anatolsko turško كَیقُباد سوم) ali ʿAlāʾ ad-Dīn Kejkubād bin Farāmurz (perzijsko علاء الدین کیقباد بن فرامرز) je bil v letih 1298 do 1302 trikrat sultan seldžuškega sultanata Rum, * okoli 1283, † 1302.
Poglej Sultan in Kejkubad III.
Khan el-Khalili
Khan el-Khalili (arabsko خان الخليلي) je velik suk v zgodovinskem središču islamskega Kaira.
Poglej Sultan in Khan el-Khalili
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Poglej Sultan in Kilič Arslan II.
Kilič Arslan IV.
Kilič Arslan IV. (turško IV. Kılıç Arslan, staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان) ali Rukn ad-Din Kilij Arslan bin Kejhusrev (perzijsko رکن الدین قلج ارسلان بن کیخسرو) je bil sultan Seldžuškega sultanata Rum, * ni znano, † 1265.
Poglej Sultan in Kilič Arslan IV.
Kilva
Kilva (svahili Kilwa) je geografski pojem, ki se nanaša na tri lokacije v Tanzaniji: mesto Kilva Masoko, otok Kilva Kisivani, ki je oddaljen 1,5 km od Kilve Masoko, in naselje Kilva Kisivani, ki je 20 km severno od Kilve Masoko.
Poglej Sultan in Kilva
Koh-i-Noor
Skica diamanta v različnih perspektivah Koh-i-Noor (tudi Kohinoor, Koh-i-Nur), perzijsko کوہ نور, urdujsko کوہ نور, hindujsko कोहिनूर ali Gora luči, je eden največjih diamantov na svetu.
Poglej Sultan in Koh-i-Noor
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Sultan in Konstantinopel
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Sultan in Konstantinopelski hipodrom
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Sultan in Kordovski kalifat
Krak des Chevaliers
Krak des Chevaliers (Qalaat al-Hosn) oziroma »viteški grad«, med Arabci znan tudi kot Ḥiṣn al-Akrād (حصن الأكرا, kurdska utrdba), je najbolje ohranjeni križarski grad na celotnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Sultan in Krak des Chevaliers
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Sultan in Krimska vojna
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Sultan in Krvni davek
Kupola na skali
Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.
Poglej Sultan in Kupola na skali
Kustodija Svete dežele
Grb Kustodije Svete dežele Kustodija Svete dežele (lat: Custodia Terrae Sanctae) je ena od pokrajinskih enot frančiškanskega reda oz.
Poglej Sultan in Kustodija Svete dežele
Lala Şâhin paša
Lala Şâhin paša (* 1330, † okoli 1382), osmanski vojskovodja in prvi beglerbeg Rumelije.
Poglej Sultan in Lala Şâhin paša
Lazar Hrebeljanović
Kraljestvo kneza Lazarja v 14. stoletju. Stefan Lazar Hrebeljanović, poznan tudi kot knez Lazar in sveti car Lazar (srbsko Стефан Лазар Хребељановић), srbski knez, vladar Moravske Srbije, legendarni srbski narodni junak in svetnik Srbske pravoslavne cerkve, * 1329, Prilepac, Kosovo, † 28.
Poglej Sultan in Lazar Hrebeljanović
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Sultan in Leonardo da Vinci
Madha
Smerokaz v Madhi Trgovine v vasi Harah Madha (arabsko مدحاء) je omanska eksklava, ki jo obkrožajo Združeni arabski emirati.
Poglej Sultan in Madha
Mahmud Bin Kučuk
Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.
Poglej Sultan in Mahmud Bin Kučuk
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Sultan in Mahmud I.
Maldivi
Republika Maldivi (tudi Divehi Raajeje) je država, ki jo sestavlja skupina okrog 2000 majhnih in nizkih atolov v Indijskem oceanu, jugo-jugozahodno od Indije oz.
Poglej Sultan in Maldivi
Malik Šah
Malik Šah se je imenovalo več bližnjevzhodnih vladarjev, zlasti Perzije.
Poglej Sultan in Malik Šah
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Poglej Sultan in Malik Šah I.
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Sultan in Malteški viteški red
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Sultan in Mameluki
Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey
Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey, osebna tajnica brunejskega sultana, * 18. oktober 1919, Drešinja vas, † 10. oktober 1994, Celje.
Poglej Sultan in Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey
Marinidi
Marinidi ali Banu abd al-Haqq (berbersko Imrinen, arabsko مرينيون ali بنو مرين - Marinovi sinovi) so bili muslimanska sunitska dinastija zanatskih Berberov, ki je vladala v Maroku od 13.
Poglej Sultan in Marinidi
Masjaf
Masjaf (lahko tudi Musjaf ali Misjaf) (arabsko مصيف ali مصياف) je grad nad istoimenskim krajem v zahodni Siriji, približno 40 km zahodno od Hame, ob obronkih hribovja Džebel Ansarija.
Poglej Sultan in Masjaf
Maskat
Maskat (arabsko: مَسْقَط, izgovorjava Masqaṭ) je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto v Omanu.
Poglej Sultan in Maskat
Mastika (rastlinska smola)
Mastika je smola, pridobljena iz drevesa mastika (Pistacia lentiscus).
Poglej Sultan in Mastika (rastlinska smola)
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Mehmed I.
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Sultan in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed III.
Mehmed III.
Poglej Sultan in Mehmed III.
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Sultan in Mehmed IV.
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Mehmed Paša Sokolović
Mehmed V.
Mehmed V. Reshad (turško Mehmed V Reşad ali Reşat Mehmet), 35.
Poglej Sultan in Mehmed V.
Mehmed VI.
Mehmed VI., osmanski sultan, *14. januarj 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo, †16. maj 1926, San Remo, Italija.
Poglej Sultan in Mehmed VI.
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Sultan in Mestna država
Mesud I.
Mesud I. (sodobno turško I. Rükneddin Mesud ali Rukn al-Dīn Mas'ūd, perzijsko ركن الدین مسعود) je bil od leta 1116 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1095, † 1156.
Poglej Sultan in Mesud I.
Mesud II.
Mesud II. (staro anatolsko turško مَسعود دوم, Ghiyāth ad-Dīn Mas'ūd bin Kaykāwūs, perzijsko غياث الدين مسعود بن كيكاوس, Ghiasuddin Massoud bin Kikkaus) je bil od leta 1284 do 1308 večkrat sultan Ruma.
Poglej Sultan in Mesud II.
Miklova Zala
Pozna izdaja povesti Miklova Zala Jakoba Sketa spada med večerniške zgodovinske pripovedi (natančneje v žanrski tip turške povesti).
Poglej Sultan in Miklova Zala
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Sultan in Milas
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Mimar Sinan
Mindanao
Mindanao je otok v Jugovzhodni Aziji, drugi največji od otokov, ki sestavljajo filipinsko otočje, in največji v južnem delu Filipinov.
Poglej Sultan in Mindanao
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Sultan in Mošeja Omajadov
Mogadiš
Mogadiš (somalsko Mukdišo,; dobesedno »Sedež šaha«) je glavno mesto Somalije in največje mesto v državi ter zaradi svoje strateške lege ob Indijskem oceanu že stoletja pomembno pristanišče.
Poglej Sultan in Mogadiš
Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16.
Poglej Sultan in Mogulski cesarji
Mohamed bin Tugluk
Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.
Poglej Sultan in Mohamed bin Tugluk
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Sultan in Monarhija
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Sultan in Mongolsko cesarstvo
Most Yavuza Sultana Selima
Most Yavuza Sultana Selima (turško: Yavuz Sultan Selim Köprüsü) je most za železniški in cestni motorni promet, ki premošča Bosporski preliv, severno od dveh obstoječih visečih mostov v Carigradu, Turčija.
Poglej Sultan in Most Yavuza Sultana Selima
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Poglej Sultan in Murat I.
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Murat II.
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Murat III.
Murat IV.
Murat IV.
Poglej Sultan in Murat IV.
Murat V.
Murat V. (translit; V.) je bil od 30.
Poglej Sultan in Murat V.
Mustafa Čelebi
Mustafa Čelebi (turško Düzmece Mustafa ali Mustafa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade), ki je kot sultan Rumelije vladal od januarja 1419 do 1420 in od januarja 1421 do maja 1422, * 1380, † maj 1422.
Poglej Sultan in Mustafa Čelebi
Mustafa I.
Mustafa I. Nori (osmansko turško: مصطفى اول, turško: I. Mustafa Sani), 15.
Poglej Sultan in Mustafa I.
Mustafa II.
Mustafa II. je bil od leta 1695 do 1703 sultan Osmanskega cesarstva, * 6. februar 1664, † 29. december 1703.
Poglej Sultan in Mustafa II.
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Mustafa III.
Mustafa IV.
Mustafa IV. (osmansko turško مصطفى رابع Muṣṭafā-yi rābi‘, turško IV. Mustafa) je bil leta 1807 in 1808 sultan Osmanskega cesarstva, * 8. september 1779, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 16. november 1808, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Mustafa IV.
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Sultan in Mustafa Kemal Atatürk
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Poglej Sultan in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Poglej Sultan in Nikefor Brijenij
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Sultan in Nikola IV. Zrinski
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Sultan in Nikolaj Kuzanski
Nizam Al Mulk
Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko نظامالملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi خواجه نظامالملک طوسی, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I., * 10.
Poglej Sultan in Nizam Al Mulk
Nizva
Nizva je največje mesto v governoratu Dahilija v Omanu in je bila glavno mesto Omana.
Poglej Sultan in Nizva
Nuriye Ulviye Mevlan Civelek
Nuriye Ulviye Mevlan Civelek, turška zagovornica pravic žensk, sufražetka, novinarka in ustanoviteljica prve feministične ženske revije in muslimanske organizacije za pravice žensk v Turčiji.
Poglej Sultan in Nuriye Ulviye Mevlan Civelek
Obleganje Maribora (1532)
Obleganje Maribora je bilo obleganje današnjega Maribora, takrat znanega pod nemškim imenom Marburg, v vojvodini Štajerski v okviru nadvojvodstva Avstrije in Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Sultan in Obleganje Maribora (1532)
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Poglej Sultan in Obleganje Nikeje
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Sultan in Oman
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Sultan in Omar Hajam
Orban
Orban ali Urban, inženir iz Brașova, Vlaška, Ogrsko kraljestvo, po poreklu Vlah ali Dačan, ki je ulil izjemno velike topove za osmansko obleganje Konstantinopla leta 1453, * ni znano, † 1453.
Poglej Sultan in Orban
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Sultan in Orhan I.
Osebno ime (arabsko)
osmanskega sultana Mahmuda III. Arabska osebna imena so v preteklosti vsebovala niz imen in se po tem bistveno razlikovala od v Zahodnem svetu ustaljenega sistema rojstno (krstno) ime in družinsko ime (priimek).
Poglej Sultan in Osebno ime (arabsko)
Osman I.
Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.
Poglej Sultan in Osman I.
Osman II.
Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.
Poglej Sultan in Osman II.
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Poglej Sultan in Osmani
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Sultan in Osmansko cesarstvo
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Poglej Sultan in Paša
Padišah
Padišah je naziv v Perzijskem imperiju, ki pomeni kralja kraljev, cesarja oz.
Poglej Sultan in Padišah
Papež Urban III.
Papež Urban III. (rojen kot Uberto Crivelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1120, Cuggiono (Milano, Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo; † 20. oktober 1187 Ferrara (Emilija-Romanja, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Sultan in Papež Urban III.
Papež Viktor III.
Viktor III., papež Rimskokatoliške cerkve, redovnik benediktinec in blaženec; * okoli 1027 Benevento, Vojvodina Benevento; † 16. september 1087 Monte Cassino (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Sultan in Papež Viktor III.
Pargali Ibrahim Paša
Pargali Ibrahim Paša (turško Pargalı İbrahim Paşa, Ibrahim Paša iz Parge, Frenk İbrahim Paşa, Zahodnjak, Maktul İbrahim Paşa, Izbranec, po usmrtitvi preimenovan v Makbul, Usmrčeni) je bi prvi veliki vezir Osmanskega cesarstva, ki ga je imenoval sultan Sulejman Veličastni, * okoli 1495, Parga, Beneška republika (zdaj Grčija), † 15.
Poglej Sultan in Pargali Ibrahim Paša
Patras
Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.
Poglej Sultan in Patras
Pál Tomori
Pál Tomori, ogrski general in kaloški nadškof, vrhovni poveljnik ogrske vojske v bitki z osmanskim sultanom Sulejmanom I. pri Mohaču leta 1526, * 1475, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Sultan in Pál Tomori
Perzijska književnost
Perzijska književnost, tudi iranska književnost, ki spada v orientalsko književnost, se je od starega veka razvijala skozi več jezikovnih obdobij.
Poglej Sultan in Perzijska književnost
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Poglej Sultan in Peta križarska vojna
Pir Mohamed
Pir Mohamed Ibn Džahangir je bil timuridski princ, ki je po smrti svojega starega očeta Timur LenkaPeter Jackson, Lawrence Lockhart (1986).
Poglej Sultan in Pir Mohamed
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Sultan in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pravljica o vodni kapljici
Pravljica o vodni kapljici je delo slovenskega avtorja Jožeta Snoja.
Poglej Sultan in Pravljica o vodni kapljici
Propad Osmanskega cesarstva
Članek govori o oslabitvi in dokončnem padcu Osmanskega cesarstva od 17. do 20. stoletja.
Poglej Sultan in Propad Osmanskega cesarstva
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Sultan in Prva svetovna vojna
Qift
Qift (arabsko قفط, koptsko Ⲕⲉϥⲧ Keft ali Kebto, egipčansko Gebtu, starogrško Kóptos, latinsko Justinianopolis) je majhno mesto na vzhodnem bregu Nila v egiptovski provinci Qena, pribižno 43 km severno od Luksorja.
Poglej Sultan in Qift
Rogerij I. Sicilski
Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.
Poglej Sultan in Rogerij I. Sicilski
Rumelija
Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.
Poglej Sultan in Rumelija
Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1676–1681) je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, ki jo je v drugi polovici 17.
Poglej Sultan in Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rustem paša
Rustem paša (turško: Rüstem Paşa) * okoli 1500, Skradin, Osmansko cesarstvo (danes Hrvaška), † 10. julij 1561, Carigrad, Osmansko cesarstvo (danes Turčija). Rustem Pašo so kot otroka odpeljali v Konstantinopel (današnji Carigrad), kjer je zgradil vojaško in uradniško kariero.
Poglej Sultan in Rustem paša
Sajed Borhan
Sajed Borhan ibn Arslan (tatarsko سید برهان, Säjed Borhan, rusko Сеид-Бурхан, Seid Burhan) je bil v letih 1627–1679 sultan Kasimskega kanata, * 1626, † okoli 1679.
Poglej Sultan in Sajed Borhan
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Sultan in Saladin
Samostan Dafni
Mozaik v samostanu Dafni, na katerem je upodobljeno kopanje novorojene Device Marije Dafni (grško Δαφνί, Dafní, katharevusa Δαφνίον, Dafníon) je bizantinski samostan iz 11.
Poglej Sultan in Samostan Dafni
Sana
Sana (tudi Sanaa;, izgovarja, Jemensko arabsko) je glavno mesto Jemna in središče Pokrajine Sana.
Poglej Sultan in Sana
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Sultan in Sandžak
Söğüt
Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.
Poglej Sultan in Söğüt
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Sultan in Seldžuki
Selim I. Surovi
Selim I. (1470/1471 – 22. september 1520), znan tudi kot Selim I. Surovi, je bil deveti sultan Osmanskega cesarstva od leta 1512 do 1520.
Poglej Sultan in Selim I. Surovi
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Sultan in Selim II.
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Poglej Sultan in Selim III.
Selimova mošeja, Odrin
Selimova mošeja (turško Selimiye Camii) je osmanska cesarska mošeja v mestu Odrinu (prej Adrianople) v Turčiji.
Poglej Sultan in Selimova mošeja, Odrin
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Sultan in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam islamskih izrazov
Seznam islamskih izrazov obsega izraze, ki so uporabljeni v islamski veri.
Poglej Sultan in Seznam islamskih izrazov
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Sultan in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Sultan in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sinagoga Ben Ezra
Sinagoga Ben Ezre (hebrejsko בית כנסת בן עזרא, arabsko معبد بن عزرا), včasih imenovana sinagoga El-Geniza (hebrejsko בית כנסת אל גניזה) ali Sinagoga Levantinov (al-Shamiyin), stoji v starem mestu Kairo v Egiptu.
Poglej Sultan in Sinagoga Ben Ezra
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej Sultan in Sivas
Smederevska trdnjava
Smederevska trdnjava (srbsko Cмeдepeвcκa твpђaвa / Smederevska tvrđava) je srednjeveško utrjeno mesto v Smederevu v Srbiji, ki je bilo v srednjem veku začasno prestolnica Srbije.
Poglej Sultan in Smederevska trdnjava
Sporazum iz Velikega Varadina
Sporazum iz Velikega Varadina (nemško Friede von Großwardein, madžarsko Váradi békeszerződés) je bil tajni sporazum med cesarjem Ferdinandom I. in Ivanom Zápoljo, rivalskima zahtevnikoma ogrskega prestola, podpisan v Velikem Varadinu/Grosswardeinu/Nagyváradu/Oradei (zdaj Romunija) 24.
Poglej Sultan in Sporazum iz Velikega Varadina
Stari Krim
Stari Krim (rusko Старый Крым, ukrajinsko Старий Крим, krimsko tatarsko Eski Qırım) je majhno zgodovinsko mesto na vzhodu zdaj spornega polotoka Krima, približno 25 km zahodno Feodozije.
Poglej Sultan in Stari Krim
Stari most, Mostar
Stari Most je most čez reko Neretvo v bosanskohercegovskem mestu Mostar.
Poglej Sultan in Stari most, Mostar
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Sultan in Sulejman I.
Sulejman ibn Kutalmiš
Sulejman ibn Kutalmiš (turško I. Süleyman Şah, staro anatolsko turško سُلَیمان بن قُتَلمِش, Kutalmışoğlu Suleiman, perzijsko سلیمان بن قتلمش) je bil ustanovitelj neodvisne seldžuške turške države in od leta 1077 do svoje smrti sultan Sultanata Rum, * neznano, † 4.
Poglej Sultan in Sulejman ibn Kutalmiš
Sulejman II.
Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sultan in Sulejman II.
Sulejman II. Rumski
Sulejman II. (turško II. Süleyman Şah, perzijsko رکن الدین سلیمان شاه) je bil od leta 1196 do 1204 sultan seldžuškega Sultanata Rum, * neznano, † 1204.
Poglej Sultan in Sulejman II. Rumski
Sultan Džem
Sultan Džem (turško Sultan Cem; * 22. december (1459 Odrín Osmansko cesarstvo); † 25. februar 1495 (star 36 let) Capua, Neapeljsko kraljestvo) je bil nekaj časa v letu 1481 turški sultan.
Poglej Sultan in Sultan Džem
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Sultan in Sultanat Rum
Sultanija
Sultanija (perzijsko سلطانيه, Soltanieh, latinsko Sultania), znana tudi kot Saidija, je glavno mesto okrožja Sultanija v provinci Zandžan v severozahodnem Iranu.
Poglej Sultan in Sultanija
Sultanka Fatma
Sultanka Fatma (Osmansko turško: فاطمہ سلطان) je bila osmanska sultanka, hči sultana Selima I. in sultanke Ajše Hafse.
Poglej Sultan in Sultanka Fatma
Sultanka Hatidža
Sultanka Hatidža * 1496 Odrin, Osmansko cesarstvo † 1538 Carigrad, Osmansko cesarstvo, (turško: خدیجہ سلطان) je bila osmanska sultanka, hči sultana Selima I. in sultanke Ajše Hafse.
Poglej Sultan in Sultanka Hatidža
Svetniški sij
Svetniški sij ali avreola (znan tudi kot halo (iz grščine ἅλως, halōs), nimb, obstret, glorija ali gloriola) je krona svetlobnih žarkov, krog ali disk svetlobe, ki obdaja osebo v umetnosti.
Poglej Sultan in Svetniški sij
Szegedski mirovni sporazum
Edirnski in Szegedski mirovni sporazum sta bila dve polovici mirovnega sporazuma med osmanskim sultanom Muratom II., ogrskim kraljem Vladislavom III. Poljskim in srbskim despotom Đurađem Brankovićem.
Poglej Sultan in Szegedski mirovni sporazum
Taiz
Taiz ali Taizz (arabsko تعز) je mesto v Jemenskem višavju uro vožnje od slavnega pristanišča Moka ob Rdečem morju.
Poglej Sultan in Taiz
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Poglej Sultan in Tanzimat
Tűrbe
Türbe je turška beseda za "grobnico".
Poglej Sultan in Tűrbe
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Sultan in Teodor I. Laskaris
Timar (Osmansko cesarstvo)
Timar je bila v Osmanskem cesarstvu zemljiška posest (fevd), ki je prinašal 20.000 akč (srebrnikov) letnega dohodka.
Poglej Sultan in Timar (Osmansko cesarstvo)
Timariot
Timariot (turško: timarli) je bil v Otomanskem cesarstvu zakupnik zemljiškega posestva – timarja in nestalen konjenik v vojski otomanskega sultana, ki je opravljal vojaško službo v zameno za zakup fevda – timarja.
Poglej Sultan in Timariot
Tisoč in ena noč
Tisoč in ena noč (arabsko كتاب ألف ليلة وليلة; perzijsko هزار و یک شب) je zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk.
Poglej Sultan in Tisoč in ena noč
Trdnjava Golubac
Trdnjava Golubac (srbsko Голубачки град - Golubački grad, madžarsko Galambóc vára, bolgarsko Гълъбец, romunsko Cetatea Golubăț, turško Güvercinlik Kalesi) je bilo srednjeveško utrjeno mesto na južni strani reke Donave, 4 km dolvodno od današnjega mesta Golubac v Srbiji.
Poglej Sultan in Trdnjava Golubac
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Sultan in Tretja križarska vojna
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Poglej Sultan in Tripoli
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Sultan in Tripoli, Libanon
Tugra
Tugra sultana Mahmuda II., na kateri piše: ''Mahmud kan, sin Abdülhamida je večni zmagovalec''.Izpis v arabščini: محمود خان بن عبدالحميد مظفر دائماً Tugra (arabsko: طغراء, Thuğrā), kaligrafsko oblikovan pečat ali podpis sultana Osmanskega cesarstva, ki je bil na vseh sultanovih uradnih dokumentih in dopisih.
Poglej Sultan in Tugra
Tutuš I.
Tutuš I. (turško I. Tutuş, arabsko أبو سعيد تاج الدولة تتش السلجوقي) je bil od leta 1078 do 1092 seldžuški emir Damaska in od leta 1092 do svoje smrti sultan Damaska, * 1066, † 1095.
Poglej Sultan in Tutuš I.
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Sultan in Ulug Beg
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Sultan in Uzbeg kan
Valide sultan
Valide sultan ali sultan valide (osmansko turško: والده سلطان, Sedef-i Dürr-i Hilafet, dobesedno: mati súltanka) je bil uradni naslov matere vladajočega sultana Osmanskega cesarstva.
Poglej Sultan in Valide sultan
Valletta
Valletta (ali), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.
Poglej Sultan in Valletta
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Sultan in Varjagi
Vasco da Gama
Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.
Poglej Sultan in Vasco da Gama
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Sultan in Velika palača v Konstantinoplu
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Sultan in Velika severna vojna
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Poglej Sultan in Veliki vezir
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Sultan in Vezir
Vladar
Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.
Poglej Sultan in Vladar
Yogyakarta
Yogyakarta (izgov. Jogjakarta) je univerzitetno mesto v južnem osrednjem delu otoka Java v Indoneziji.
Poglej Sultan in Yogyakarta
Zagan Paša
Zagan Paša (turško Zağanos Paşa, deloval 1446-1462 ali 1469) je bil med vladanjem sultana Mehmeda II. Osvajalca vojaški poveljnik z nazivoma in rangoma kapudan paše (veliki admiral osmanskega vojnega ladjevja) in velikega vezirja, ki je bil najvišji vojaški položaj.
Poglej Sultan in Zagan Paša
10. maj
10.
Poglej Sultan in 10. maj
16. junij
16.
Poglej Sultan in 16. junij
27. januar
27.
Poglej Sultan in 27. januar
30. maj
30.
Poglej Sultan in 30. maj
31. avgust
31.
Poglej Sultan in 31. avgust
4. julij
4.
Poglej Sultan in 4. julij
Prav tako znan kot Sultanat.
, Benetke, Berat (listina), Biblos, Bitka na Kosovskem polju, Bitka na Marici, Bitka na Rovinah, Bitka pri Ankari, Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Lepantu (1571), Bitka pri Mohaču, Bitka za Galipoli, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bosanski sandžak, Bosporski most, Budimski pašaluk, Bukoleon, Danišmendi, Danijar, Džezajirli Gazi Hasan Paša, Delhijski sultanat, Drakula, Druga križarska vojna, Egejska vojvodina, El Escorial, Erzincan, Evnuh, Fahredin Al Maan II., Fatva, Ferman, Firduzi, Friderik II. Hohenstaufen, Gentile Bellini, Gerechtigkeitsbrunnen (Bern), Gijasedin al-Kaši, Granada, Grška osamosvojitvena vojna, Grško-turška vojna, Grofija Tripoli, Hagija Sofija, Hajredin Barbarosa, Hala Sultan Tekke, Halil Sultan, Hatice Sultan, Hatt-i humajun, Hedžaška železnica, Hiva, Ibn Batuta, Ibrahim I., Ikbal, Imperij, Italijanske vojne, Jafa, Janičar, Jeruzalemsko kraljestvo, Jurij Duka, Jurij Trebizondski, Kačji steber, Kabus bin Said, Kadın, Kafes, Kalga, Kalif, Kasim II. Astrahanski, Kılıç Arslan I., Kejhusrev II., Kejhusrev III., Kejkavus I., Kejkavus II., Kejkubad I., Kejkubad III., Khan el-Khalili, Kilič Arslan II., Kilič Arslan IV., Kilva, Koh-i-Noor, Konstantinopel, Konstantinopelski hipodrom, Kordovski kalifat, Krak des Chevaliers, Krimska vojna, Krvni davek, Kupola na skali, Kustodija Svete dežele, Lala Şâhin paša, Lazar Hrebeljanović, Leonardo da Vinci, Madha, Mahmud Bin Kučuk, Mahmud I., Maldivi, Malik Šah, Malik Šah I., Malteški viteški red, Mameluki, Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey, Marinidi, Masjaf, Maskat, Mastika (rastlinska smola), Mehmed I., Mehmed II. Osvajalec, Mehmed III., Mehmed IV., Mehmed Paša Sokolović, Mehmed V., Mehmed VI., Mestna država, Mesud I., Mesud II., Miklova Zala, Milas, Mimar Sinan, Mindanao, Mošeja Omajadov, Mogadiš, Mogulski cesarji, Mohamed bin Tugluk, Monarhija, Mongolsko cesarstvo, Most Yavuza Sultana Selima, Murat I., Murat II., Murat III., Murat IV., Murat V., Mustafa Čelebi, Mustafa I., Mustafa II., Mustafa III., Mustafa IV., Mustafa Kemal Atatürk, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Nikefor Brijenij, Nikola IV. Zrinski, Nikolaj Kuzanski, Nizam Al Mulk, Nizva, Nuriye Ulviye Mevlan Civelek, Obleganje Maribora (1532), Obleganje Nikeje, Oman, Omar Hajam, Orban, Orhan I., Osebno ime (arabsko), Osman I., Osman II., Osmani, Osmanska Ogrska, Osmansko cesarstvo, Paša, Padišah, Papež Urban III., Papež Viktor III., Pargali Ibrahim Paša, Patras, Pál Tomori, Perzijska književnost, Peta križarska vojna, Pir Mohamed, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pravljica o vodni kapljici, Propad Osmanskega cesarstva, Prva svetovna vojna, Qift, Rogerij I. Sicilski, Rumelija, Rusko-turška vojna (1676–1681), Rustem paša, Sajed Borhan, Saladin, Samostan Dafni, Sana, Sandžak, Söğüt, Seldžuki, Selim I. Surovi, Selim II., Selim III., Selimova mošeja, Odrin, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam islamskih izrazov, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sinagoga Ben Ezra, Sivas, Smederevska trdnjava, Sporazum iz Velikega Varadina, Stari Krim, Stari most, Mostar, Sulejman I., Sulejman ibn Kutalmiš, Sulejman II., Sulejman II. Rumski, Sultan Džem, Sultanat Rum, Sultanija, Sultanka Fatma, Sultanka Hatidža, Svetniški sij, Szegedski mirovni sporazum, Taiz, Tanzimat, Tűrbe, Teodor I. Laskaris, Timar (Osmansko cesarstvo), Timariot, Tisoč in ena noč, Trdnjava Golubac, Tretja križarska vojna, Tripoli, Tripoli, Libanon, Tugra, Tutuš I., Ulug Beg, Uzbeg kan, Valide sultan, Valletta, Varjagi, Vasco da Gama, Velika palača v Konstantinoplu, Velika severna vojna, Veliki vezir, Vezir, Vladar, Yogyakarta, Zagan Paša, 10. maj, 16. junij, 27. januar, 30. maj, 31. avgust, 4. julij.