Kazalo
149 odnosi: Ahidname, Ahmed III., Ajaz paša, Ajgina, Alanya, Arabati Baba Teke, Arabska kava, Avstrijsko-turška vojna (1527–1528), Šmalkaldenska zveza, İzniška keramika, Belgradski gozd, Beograjska trdnjava, Bijeljina, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Monoštru (1664), Bodrum, Bodrumski grad, Bona Sforza, Budimski pašaluk, Bursa, Carigrad, Carigrajski prekop, Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem, Devlet I. Geraj, Ejalet, Felix Austria, Franc I. Francoski, Gazi Husrev-beg, Habsburška monarhija, Hagija Sofija, Hagija Sofija, İznik, Hajredin Barbarosa, Islamska umetnost, Italijanska vojna (1521–1526), Italijanske vojne, Ivan Zapolja, Jagelonci, Janičar, Jean Parisot de la Valette, Jogurt, Kalif, Kara Mustafa Paša, Karel V. Habsburški, Kasim II. Astrahanski, Kavala, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Konstantinopelski sporazum (1533), Konstantinopelsko obzidje, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), ... Razširi indeks (99 več) »
Ahidname
Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito Ahidnama (turško Ahidnâme iz arabskega dha, garancija in perzijskega nāme, knjiga, dokument, v prostem prevodu garancijsko pismo) je bila osmanska listina, pogosto povezana s kapitulacijo.
Poglej Sulejman I. in Ahidname
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Ahmed III.
Ajaz paša
Ajaz Mehmed paša, * 1483, † 1539, je bil pomemben osmanski državni uradnik.
Poglej Sulejman I. in Ajaz paša
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Sulejman I. in Ajgina
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Poglej Sulejman I. in Alanya
Arabati Baba Teke
Arabati Baba Teḱe (makedonsko Арабати баба-теќе, albansko Teqeja e Baba Harabatit, turško Harabati Baba Tekkesi) je tekija v Tetovu v Severni Makedoniji.
Poglej Sulejman I. in Arabati Baba Teke
Arabska kava
Arabska kava je različica kuhane kave iz zrn arabskega kavovca (Coffea arabica).
Poglej Sulejman I. in Arabska kava
Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Avstrijsko-turška vojna (1527-1528) ali ogrska kampanja je bila vojna avstrijskega nadvojvode in ogrskega in češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega z Osmanskim cesarstvom.
Poglej Sulejman I. in Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Sulejman I. in Šmalkaldenska zveza
İzniška keramika
Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.
Poglej Sulejman I. in İzniška keramika
Belgradski gozd
Lega Belgradskega gozda Belgradski gozd (turško Belgrad Ormanı) je mešani listnati gozd, ki leži v bližini turškega mesta Carigrad.
Poglej Sulejman I. in Belgradski gozd
Beograjska trdnjava
Beograjska trdnjava (Beogradska tvrđava) je trdnjava, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda.
Poglej Sulejman I. in Beograjska trdnjava
Bijeljina
Bijeljina je mesto, središče istoimenske občine v severovzhodni Bosni in Hercegovini.
Poglej Sulejman I. in Bijeljina
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Sulejman I. in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.
Poglej Sulejman I. in Bitka pri Monoštru (1664)
Bodrum
Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.
Poglej Sulejman I. in Bodrum
Bodrumski grad
Bodrumski grad (turško Bodrum Kalesi) je v jugozahodni Turčiji v pristaniškem mestu Bodrum.
Poglej Sulejman I. in Bodrumski grad
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Sulejman I. in Bona Sforza
Budimski pašaluk
Budimski pašaluk (osmansko turško ایالت بودین, Eyalet i-Budin, madžarsko Budai vilajet, srbsko Budimski vilajet ali Будимски вилајет, hrvaško Budimski vilajet) je bil administrativna ozemeljska enota Osmanskega cesarstva v Srednji Evropi in na Balkanu.
Poglej Sulejman I. in Budimski pašaluk
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Sulejman I. in Bursa
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Sulejman I. in Carigrad
Carigrajski prekop
Carigrajski prekop (turško: Kanal İstanbul) je projekt umetne morske poti na ravni morja.
Poglej Sulejman I. in Carigrajski prekop
Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem
Notranjost Cerkev Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem je župnijska cerkev Župnije Leskovec pri Krškem.
Poglej Sulejman I. in Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem
Devlet I. Geraj
Devlet I. Geraj (krimsko tatarsko I Devlet Geray, ۱دولت كراى ali Taht Alğan Devlet Geray, تخت آلغان دولت كراى, turško I. Devlet Giray, rusko Девлет I Герай, Devlet I Geraj, ukrajinsko Девлет I Ґерай, Devlet I. Geraj) je bil od leta 1551 do 1577 kan Krimskega kanata.
Poglej Sulejman I. in Devlet I. Geraj
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Sulejman I. in Ejalet
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Sulejman I. in Felix Austria
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Sulejman I. in Franc I. Francoski
Gazi Husrev-beg
Gazi Husrev-begovo turbe (desno) v Sarajevu Gazi Husrev-beg (osmansko turško غازى خسرو بك, Gāzī Ḫusrev Beğ, sodobno turško Gazi Hüsrev Bey) je bil v letih 1521–1525, 1526–1534 in 1536–1541 osmanski sandžak-beg (guverner) Bosne, * 1480, Serez, Osmansko cesarstvo, † 1541, Drobnjaci, Črna gora.
Poglej Sulejman I. in Gazi Husrev-beg
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Sulejman I. in Habsburška monarhija
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Sulejman I. in Hagija Sofija
Hagija Sofija, İznik
Hagija Sofija (dobesedno 'sveta modrost') v İzniku (Nicea) v provinci Bursa v Turčiji je bila zgrajena kot bazilikalna cerkev iz bizantinskega obdobja.
Poglej Sulejman I. in Hagija Sofija, İznik
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.
Poglej Sulejman I. in Hajredin Barbarosa
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Sulejman I. in Islamska umetnost
Italijanska vojna (1521–1526)
Italijanska vojna med letoma 1521 in 1526, znana tudi kot štiriletna vojna, je bila del italijanskih vojn, v kateri so se spopadli Franc I. Francoski in Beneška republika na eni ter cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V., Henrik VIII. Angleški in Papeške države na drugi strani.
Poglej Sulejman I. in Italijanska vojna (1521–1526)
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Sulejman I. in Italijanske vojne
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Sulejman I. in Ivan Zapolja
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Sulejman I. in Jagelonci
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Sulejman I. in Janičar
Jean Parisot de la Valette
Jean Parisot de Valette (rojen 1494, umrl na Malti 21. avgusta 1568) je bil rojen v plemeniti družini v Quercyju.
Poglej Sulejman I. in Jean Parisot de la Valette
Jogurt
Jogurt Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka.
Poglej Sulejman I. in Jogurt
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Sulejman I. in Kalif
Kara Mustafa Paša
Merzifonlu Kara Mustafa Paša je bil vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva in veliki vezir v obdobju zadnjih poskusov širitve Osmanskega cesarstva v Srednjo in Vzhodno Evropo, * 1634 ali 1635, Merzifon, Osmansko cesarstvo, † 25. december 1683, Beograd, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Kara Mustafa Paša
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Sulejman I. in Karel V. Habsburški
Kasim II. Astrahanski
Kasim II.
Poglej Sulejman I. in Kasim II. Astrahanski
Kavala
Kavala (Καβάλα, Kavála) je mesto v severni Grčiji, glavno obmorsko pristanišče vzhodne Makedonije in glavno mesto regionalne enote Kavala.
Poglej Sulejman I. in Kavala
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Sulejman I. in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Sulejman I. in Kneževina Transilvanija
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Sulejman I. in Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Sulejman I. in Konstantinopelsko obzidje
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Sulejman I. in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof I. Frankopan Brinjski ali Ozaljski (Modruš?, 1482 — Martijanec pri Ludbregu, 27. 9. 1527), je bil hrvaški plemič, iz hrvaške plemiške rodbine grofov Frankopanov.
Poglej Sulejman I. in Krištof I. Frankopan Brinjski
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Sulejman I. in Krvni davek
Kultura Osmanskega cesarstva
Osmanska kultura se je razvijala več stoletij, ko je vladajoča uprava Turkov absorbirala, prilagajala in spreminjala različne domorodne kulture osvojenih dežel in njihovih ljudstev.
Poglej Sulejman I. in Kultura Osmanskega cesarstva
Kupola na skali
Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.
Poglej Sulejman I. in Kupola na skali
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Sulejman I. in Ludvik II. Jagelo
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Sulejman I. in Mahmud II.
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Sulejman I. in Malteški viteški red
Mavzolej v Halikarnasu
Mavzolej v Halikarnasu ali Mavzolova grobnica (grško Μαυσωλεῖον τῆς Ἁλικαρνασσοῦ, turško Halikarnas Mozolesi) je bil grob, zgrajen med 353 in 350 pr.
Poglej Sulejman I. in Mavzolej v Halikarnasu
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Sulejman I. in Medresa
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Sulejman I. in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed III.
Mehmed III.
Poglej Sulejman I. in Mehmed III.
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Mehmed Paša Sokolović
Mengli I. Geraj
Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.
Poglej Sulejman I. in Mengli I. Geraj
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Poglej Sulejman I. in Metropolitanski muzej umetnosti
Mevlanov muzej
Mevlânov Muzej (turško Mevlânâ Müzesi) je v Konyi, v Turčiji in je mavzolej Jalal ad-Din Muhammada Rumija, perzijskega sufističnega mistika, znan tudi pod imenom Mevlânâ ali Rumi.
Poglej Sulejman I. in Mevlanov muzej
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Mimar Sinan
Mircea V. Pastir
Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.
Poglej Sulejman I. in Mircea V. Pastir
Mošeja Şehzade
Mošeja Şehzade (turško Şehzade Camii, iz izvirne perzijščine شاهزاده Šāhzādeh, kar pomeni 'princ') je osmanska cesarska mošeja iz 16.
Poglej Sulejman I. in Mošeja Şehzade
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Sulejman I. in Mohamed
Most Mehmed Paše Sokolovića
Most Mehmed Paše Sokolovića, stari most preko Drine v Višegradu, spada med največje stvaritve osmanske arhitekture od 15. do 19. stoletja na ozemlju Bosne in Hercegovine.
Poglej Sulejman I. in Most Mehmed Paše Sokolovića
Most Yavuza Sultana Selima
Most Yavuza Sultana Selima (turško: Yavuz Sultan Selim Köprüsü) je most za železniški in cestni motorni promet, ki premošča Bosporski preliv, severno od dveh obstoječih visečih mostov v Carigradu, Turčija.
Poglej Sulejman I. in Most Yavuza Sultana Selima
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Murat III.
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Sulejman I. in Neapeljsko kraljestvo
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Sulejman I. in Neretva
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Sulejman I. in Nikola IV. Zrinski
Nikola Jurišić
Nikola Jurišić (madžarsko Miklós Jurisics) je bil hrvaški baron, častnik in diplomat, * okoli 1490, Senj, Habsburška monarhija (zdaj Hrvaška), † 1545, Kiseg, Habsburška monarhija.
Poglej Sulejman I. in Nikola Jurišić
Obleganje Budima (1541)
Obleganje Budima (madžarsko Buda ostroma (1541), turško Budin Kuşatması (1541)) (4. maj – 21. avgust 1541) je bilo habsburško obleganje Budima, Madžarska, ki se je končalo z osmansko osvojitvijo mesta.
Poglej Sulejman I. in Obleganje Budima (1541)
Obleganje Kisega
Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.
Poglej Sulejman I. in Obleganje Kisega
Obleganje Maribora (1532)
Obleganje Maribora je bilo obleganje današnjega Maribora, takrat znanega pod nemškim imenom Marburg, v vojvodini Štajerski v okviru nadvojvodstva Avstrije in Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Sulejman I. in Obleganje Maribora (1532)
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Sulejman I. in Obleganje Sigeta
Odrinska palača
Odrinska palača (Edirne Sarayı) ali prej Nova cesarska palača (Saray-ı Cedid-i Amire) je nekdanja palača osmanskih sultanov v Odrinu, zgrajena v obdobju, ko je bilo mesto prestolnica cesarstva.
Poglej Sulejman I. in Odrinska palača
Odrinski sporazum (1568)
Odrinski sporazum (1568) je bil mirovni sporazum med osmanskim sultanom Selimom II. in habsburškim monarhom Maksililijanom II., sklenjen 17.
Poglej Sulejman I. in Odrinski sporazum (1568)
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Sulejman I. in Ogrska
Osmanska miniatura
Osmanska miniatura ali turška miniatura je bila umetnostna oblika v Osmanskem cesarstvu, ki jo je mogoče povezati s perzijsko tradicijo miniatur in tudi močnim kitajskim umetniškim vplivom.
Poglej Sulejman I. in Osmanska miniatura
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Sulejman I. in Osmansko cesarstvo
Papež Julij III.
Papež Julij III. (rojen kot Giovanni Maria Ciocchi del Monte), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. september 1487, Rim, † 23. marec 1555, Rim.
Poglej Sulejman I. in Papež Julij III.
Pargali Ibrahim Paša
Pargali Ibrahim Paša (turško Pargalı İbrahim Paşa, Ibrahim Paša iz Parge, Frenk İbrahim Paşa, Zahodnjak, Maktul İbrahim Paşa, Izbranec, po usmrtitvi preimenovan v Makbul, Usmrčeni) je bi prvi veliki vezir Osmanskega cesarstva, ki ga je imenoval sultan Sulejman Veličastni, * okoli 1495, Parga, Beneška republika (zdaj Grčija), † 15.
Poglej Sulejman I. in Pargali Ibrahim Paša
Pál Tomori
Pál Tomori, ogrski general in kaloški nadškof, vrhovni poveljnik ogrske vojske v bitki z osmanskim sultanom Sulejmanom I. pri Mohaču leta 1526, * 1475, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Sulejman I. in Pál Tomori
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Sulejman I. in Pécs
Pećka patriarhija
| Kosovo | width.
Poglej Sulejman I. in Pećka patriarhija
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Sulejman I. in Peloponez
Peter IV. Rareš
Peter IV.
Poglej Sulejman I. in Peter IV. Rareš
Piri Reis
Ahmed Muhidin Piri, bolj znan kot Piri Reis (turško Piri Reis ali Hadži Ahmed Muhitin Piri Bej), je bil turški pomorščak, geograf in kartograf, * okoli 1465, Gallipoli, Osmansko cesarstvo, † 1553, Kairo, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Piri Reis
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Sulejman I. in Prut
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Sulejman I. in Prvo obleganje Dunaja
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Sulejman I. in Ptuj
Radu VI. Bădica
Radu VI.
Poglej Sulejman I. in Radu VI. Bădica
Radu VII. Paisie
Radu VII.
Poglej Sulejman I. in Radu VII. Paisie
Ringlo
Ringlo so skupina kultivarjev navadne evropske slive Prunus domestica.
Poglej Sulejman I. in Ringlo
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Sulejman I. in Rodos
Rodos (mesto)
Rodos (grško Ρόδος, Ródos) je glavno mesto in nekdanja občina na otoku Rodos v Dodekanezu v Grčiji.
Poglej Sulejman I. in Rodos (mesto)
Rustem paša
Rustem paša (turško: Rüstem Paşa) * okoli 1500, Skradin, Osmansko cesarstvo (danes Hrvaška), † 10. julij 1561, Carigrad, Osmansko cesarstvo (danes Turčija). Rustem Pašo so kot otroka odpeljali v Konstantinopel (današnji Carigrad), kjer je zgradil vojaško in uradniško kariero.
Poglej Sulejman I. in Rustem paša
Sahib I. Geraj
Sahib I. Geraj (krimsko tatarsko ١ صاحب كراى, I Sahib Geray, tatarsko Säxip Gäräy, turško I. Sahib Giray, rusko Сахиб I Герай, Sahib I Geraj, ukrajinsko Сахіб I Ґерай, Sahib I Geraj) je bil od leta 1521 do 1524 kan Kazanskega kanata in od leta 1532 do 1551 kan Krimskega kanata, * 1501, † 1551.
Poglej Sulejman I. in Sahib I. Geraj
Sana
Sana (tudi Sanaa;, izgovarja, Jemensko arabsko) je glavno mesto Jemna in središče Pokrajine Sana.
Poglej Sulejman I. in Sana
Selim I. Surovi
Selim I. (1470/1471 – 22. september 1520), znan tudi kot Selim I. Surovi, je bil deveti sultan Osmanskega cesarstva od leta 1512 do 1520.
Poglej Sulejman I. in Selim I. Surovi
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Sulejman I. in Selim II.
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Sulejman I. in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Sulejman I. in Seznam madžarskih vladarjev
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Sulejman I. in Seznam perzijskih kraljev
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Sulejman I. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sigismund II. Avgust
Sigismund II.
Poglej Sulejman I. in Sigismund II. Avgust
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Sulejman I. in Silivri
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Poglej Sulejman I. in Sinajski polotok
Sinan paša
Sinanüddin Yusuf Pasha ali enostavno Sinan Pasha (hrvaško: Sinan-paša), (umrl 21. decembra 1553) je bil vodja osmanske vojne mornarice med letoma 1550-1553 v času vladavine sultana Sulejmana.
Poglej Sulejman I. in Sinan paša
Sporazum iz Velikega Varadina
Sporazum iz Velikega Varadina (nemško Friede von Großwardein, madžarsko Váradi békeszerződés) je bil tajni sporazum med cesarjem Ferdinandom I. in Ivanom Zápoljo, rivalskima zahtevnikoma ogrskega prestola, podpisan v Velikem Varadinu/Grosswardeinu/Nagyváradu/Oradei (zdaj Romunija) 24.
Poglej Sulejman I. in Sporazum iz Velikega Varadina
Stari most, Mostar
Stari Most je most čez reko Neretvo v bosanskohercegovskem mestu Mostar.
Poglej Sulejman I. in Stari most, Mostar
Sulejman
Sulejman je moško osebno ime.
Poglej Sulejman I. in Sulejman
Sulejman II.
Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Sulejman I. in Sulejman II.
Sulejman Veličastni (TV-serija)
Sulejman Veličastni je najuspešnejša turška serija v zgodovini.
Poglej Sulejman I. in Sulejman Veličastni (TV-serija)
Sulejmanija
Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.
Poglej Sulejman I. in Sulejmanija
Sultanka Fatma
Sultanka Fatma (Osmansko turško: فاطمہ سلطان) je bila osmanska sultanka, hči sultana Selima I. in sultanke Ajše Hafse.
Poglej Sulejman I. in Sultanka Fatma
Sultanka Hatidža
Sultanka Hatidža * 1496 Odrin, Osmansko cesarstvo † 1538 Carigrad, Osmansko cesarstvo, (turško: خدیجہ سلطان) je bila osmanska sultanka, hči sultana Selima I. in sultanke Ajše Hafse.
Poglej Sulejman I. in Sultanka Hatidža
Svatba v Kani galilejski
Svatba v Kani galilejski (1563) italijanskega umetnika Paola Veroneseja (1528–1588) je reprezentativna slika, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo poroke v Kani, na kateri Jezus vodo spremeni v vino.
Poglej Sulejman I. in Svatba v Kani galilejski
Taşköprüzade
Ahmed Taşköprüzade (طاشكبري أحمد) ali Ahmed ibn Mustafa ibn Halil Taškubrizada (أحمد بن مصطفى بن خليل طاشكبري) je bil osmanski zgodovinar-letopisec, ki je živel med vladanjem Sulejmana Veličastnega.
Poglej Sulejman I. in Taşköprüzade
Tűrbe
Türbe je turška beseda za "grobnico".
Poglej Sulejman I. in Tűrbe
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Sulejman I. in Transilvanija
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Sulejman I. in Trdnjava Klis
Trdnjava Tighina
Trdnjava Tighina (romunsko Cetatea Tighina), turki so jo preimenovali v Trdnjava Bender ((rusko Бенде́рская крепость, Bendérskaja krepos, turško Bender kalesi) je trdnjava iz 15. stoletja na desnem bregu reke Dnester v Benderju v Moldaviji, zgrajena iz zemlje in lesa v času vladavine princa Štefana Velikega.
Poglej Sulejman I. in Trdnjava Tighina
Tugra
Tugra sultana Mahmuda II., na kateri piše: ''Mahmud kan, sin Abdülhamida je večni zmagovalec''.Izpis v arabščini: محمود خان بن عبدالحميد مظفر دائماً Tugra (arabsko: طغراء, Thuğrā), kaligrafsko oblikovan pečat ali podpis sultana Osmanskega cesarstva, ki je bil na vseh sultanovih uradnih dokumentih in dopisih.
Poglej Sulejman I. in Tugra
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Sulejman I. in Turčija
Umetniška keramika
V umetnostni zgodovini keramika in umetniška keramika pomeni umetniške predmete: kot so figure, ploščice in namizni pribor izdelan iz gline in drugih surovin v procesu lončarstva.
Poglej Sulejman I. in Umetniška keramika
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Sulejman I. in Valensov akvadukt
Valletta
Valletta (ali), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.
Poglej Sulejman I. in Valletta
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Sulejman I. in Valoijci
Veliki bazar, Carigrad
Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p.
Poglej Sulejman I. in Veliki bazar, Carigrad
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Sulejman I. in Visoka porta
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Sulejman I. in Vlaška
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.
Poglej Sulejman I. in Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Sulejman I. in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Sulejman I. in Zgodovina Slovenije
1 E12 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 in 10 milijoni km².
Poglej Sulejman I. in 1 E12 m²
10. maj
10.
Poglej Sulejman I. in 10. maj
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sulejman I. in 1520
1534
1534 (MDXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Sulejman I. in 1534
1558
1558 (MDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sulejman I. in 1558
20. december
20.
Poglej Sulejman I. in 20. december
6. november
6.
Poglej Sulejman I. in 6. november
6. september
6.
Poglej Sulejman I. in 6. september
Prav tako znan kot Sulejman I. Veličastni, Sulejman Veličastni.