Kazalo
78 odnosi: Abasidski kalifat, Al Kaida, Al-Farabi, Al-Gazali, Aman, Andižan, Arabska kava, Šah Džalal, Šejk, Balh, Bektaši, Berat, Buhara, Carigrad, Damask, Džamu in Kašmir, Delhi, Derviš, Druzi, Duhovnik, Egipt, Evlija Čelebi, Fatva, Gat, Libija, Gjirokastra, Hafez, Hiva, Ibn Arabi, Ibn Batuta, Ibn Rušd, Islam, Kadiša (dolina), Kahlil Gibran, Kava, Libanonsko gorovje, Liberija, Mahan, Iran, Marijan Mole, Mavzolej Afak Khoja, Meditacija, Medresa, Meher Baba, Mevlanov muzej, Mirza Muhammad Haidar Dughlat, Mistika, Mohamed, Mohamed bin Tugluk, Mojstrova molitev, Mula Sadra, Nadžaf, ... Razširi indeks (28 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Sufizem in Abasidski kalifat
Al Kaida
Al Kaida (القاعدة; dobesedno Baza; tudi Al Kaida, Al-Qaeda, al-Qaida, al-Qa'ida) je globalna militantna islamska teroristična skupina, ki jo je ustanovil Osama bin Laden nekje med avgustom 1988.
Poglej Sufizem in Al Kaida
Al-Farabi
Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.
Poglej Sufizem in Al-Farabi
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Poglej Sufizem in Al-Gazali
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Sufizem in Aman
Andižan
Andižan (v angleščini se včasih piše Andijon ali Andizhan) (/ ئەندىجان;, Andijân/Andīǰān;, Andižan) je mesto v Uzbekistanu.
Poglej Sufizem in Andižan
Arabska kava
Arabska kava je različica kuhane kave iz zrn arabskega kavovca (Coffea arabica).
Poglej Sufizem in Arabska kava
Šah Džalal
Mošeja Hazrat Šah Džalala, Silhet, Bangladeš Hazrat Šah Džalal (شيخ المشايخ, শাহ জালাল, polno ime: Šāh Džalāl ad-Dīn al-Mudžarad al-Turk al Nakšbandi) je bil znana oseba iz sufističnega islama v Bengaliji.
Poglej Sufizem in Šah Džalal
Šejk
Šejk (arabsko شيخ) izvirno dobesedno pomeni starejši ali spoštovani mož.
Poglej Sufizem in Šejk
Balh
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.
Poglej Sufizem in Balh
Bektaši
Vlori. Bektaši so islamska verska bratovščina, ki sledi naukom Hadžija Bektaša Velija, anatolskega mistika in derviša iz 13.
Poglej Sufizem in Bektaši
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Sufizem in Berat
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Sufizem in Buhara
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Sufizem in Carigrad
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Sufizem in Damask
Džamu in Kašmir
Džamu in Kašmir (kašmirsko جۄمتٕ کٔشېر, जॅम तु' क'शीर) je zvezno ozemlje v severni Indiji, večkrat označevana s kraticami J&K.
Poglej Sufizem in Džamu in Kašmir
Delhi
Delhi, med domačini poznan kot Dilli (दिल्ली, ਦਿੱਲੀ, دلّی), uradno ozemlje nacionalne prestolnice (NCT) Delhi, je mesto in zvezno ozemlje Indije, ki vsebuje New Delhi, glavno mesto Indije.
Poglej Sufizem in Delhi
Derviš
Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.
Poglej Sufizem in Derviš
Druzi
Druzi so bližnjevzhodna verska skupnost, ki živi predvsem v Libanonu, Izraelu, na Golanski planoti in v Jordaniji, izseljenske skupnosti pa živijo tudi v ZDA, Kanadi, Latinski Ameriki, Avstraliji in Evropi.
Poglej Sufizem in Druzi
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Sufizem in Duhovnik
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Sufizem in Egipt
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Sufizem in Evlija Čelebi
Fatva
Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.
Poglej Sufizem in Fatva
Gat, Libija
Gat je glavno mesto okrožja Gat v regiji Fezzan na jugozahodu Libije, ki se nahaja vzhodno tik od meji z Alžirijo.
Poglej Sufizem in Gat, Libija
Gjirokastra
Gjirokastra (albansko Gjirokastër, izg.) je mesto in občina v južni Albaniji z okoli 30.000 prebivalci v dolini med hribovjem Gjerë in reko Drinos na nadmorski višini 300 m. Je staro mesto, na seznamu Unescove svetovne dediščine vpisana kot "redek primerek dobro ohranjenega osmanskega mesta, ki so ga zgradili kmetje z velikih posesti".
Poglej Sufizem in Gjirokastra
Hafez
Khāvdže Šams-od-Dīn Moḥamad Ḥāfeẓ-e Šīrāzī, znan po svojem nom-de-plume Hafez (Ḥāfeẓ, "hranilnik; (varni) imetnik"; 1325-139): Hafez (ali Hafis) e bil Perzijski lirski pesnik, njegova dela obravnavajo mnogi Iranci kot vrhunec perzijske literature.
Poglej Sufizem in Hafez
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Sufizem in Hiva
Ibn Arabi
Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn ʿAlī ibn Muḥammad ibnʿArabī al-Ḥātimī aṭ-Ṭāʾī (arabsko: أبو عبد الله محمد بن علي بن محمد بن عربي الحاتمي الطائي), arabski sufijski učenjak, mistik, pesnik in filozof, * 17.
Poglej Sufizem in Ibn Arabi
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Sufizem in Ibn Batuta
Ibn Rušd
Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.
Poglej Sufizem in Ibn Rušd
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Sufizem in Islam
Kadiša (dolina)
Dolina Kadiša (Qadisha), znana tudi kot soteska Kadiša ali vadi Kadiša (Ouadi Qadisha), je soteska, ki leži v okrožjih Bšari in Zgharta v Severnem guvernatu Libanona.
Poglej Sufizem in Kadiša (dolina)
Kahlil Gibran
Kahlil Gibran (polno arabsko ime Gibran Khalil Gibran; arabsko: جبران خليل جبران / ALA-LC: Jubrān Khalīl Jubrān ali Jibrān Khalīl Jibrān), libanonski pisatelj in pesnik, * 6. januar 1883, Bsharri, Mutašarifat Gora Libanon, Otomansko cesarstvo, † 10. april 1931, New York, ZDA.
Poglej Sufizem in Kahlil Gibran
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Poglej Sufizem in Kava
Libanonsko gorovje
Libanonsko gorovje (جَبَل لُبْنَان, jabal lubnān, sirsko ܛܘܪ ܠܒ݂ܢܢ,, ṭūr lewnōn; v preteklosti poimenovano tudi samo Libanon ali Libanonske gore) je gorovje v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Beka v vzhodnem delu države.
Poglej Sufizem in Libanonsko gorovje
Liberija
Liberija uradno Republika Liberija, je država, ki leži ob obali zahodne Afrike.
Poglej Sufizem in Liberija
Mahan, Iran
Mahan (Māhān, Māhūn) je glavno mesto okrožja Mahan v provinci Kerman v Iranu.
Poglej Sufizem in Mahan, Iran
Marijan Mole
Marijan Molè, slovensko - poljski strokovnjak za zgodovino Irana, * 28. julij 1924, † 6. maj 1963 Zanimal se je za klasično perzijsko literaturo in misticizem, prav tako je bil zgodovinar religij.
Poglej Sufizem in Marijan Mole
Mavzolej Afak Khoja
Mavzolej Afak Khoja v Kašgarju Mavzolej Afak Khoja je mavzolej v Šindžjangu na Kitajskem; je najsvetejše muslimansko mesto v regiji.
Poglej Sufizem in Mavzolej Afak Khoja
Meditacija
Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.
Poglej Sufizem in Meditacija
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Sufizem in Medresa
Meher Baba
Meher Baba (devanāgarī: मेहेर बाबा), rojen Merwan Sheriar Irani, indijski mistik in duhovni mojster, * 25. februar 1894, † 31. januar 1969.
Poglej Sufizem in Meher Baba
Mevlanov muzej
Mevlânov Muzej (turško Mevlânâ Müzesi) je v Konyi, v Turčiji in je mavzolej Jalal ad-Din Muhammada Rumija, perzijskega sufističnega mistika, znan tudi pod imenom Mevlânâ ali Rumi.
Poglej Sufizem in Mevlanov muzej
Mirza Muhammad Haidar Dughlat
Prikaz portreta Мuhammeda Haidarja Dulatija na poštni znamki Kazahstana leta 2000. Мirza Мuhammad Haidar Dulati (kirgizijsko. Мырза Мухаммед Айдар дуулат; Mirzo Muhammad Haidar Dug'lot) (1499—1551) je bil turškega porekla, avtor številnih zgodovinskih del iz 16.
Poglej Sufizem in Mirza Muhammad Haidar Dughlat
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Poglej Sufizem in Mistika
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Sufizem in Mohamed
Mohamed bin Tugluk
Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.
Poglej Sufizem in Mohamed bin Tugluk
Mojstrova molitev
Mojstrovo molitev (ali O Parvardigar, ki je splošno sprejeto ime za molitev), je sestavil Meher Baba.
Poglej Sufizem in Mojstrova molitev
Mula Sadra
Ṣadr Ad-dīn Ash-shīrāzī, bolj znan kot Mula Sadra (perzijsko ملاصدرا, arabsko صدرالمتألهین), iranski filozof šiitskega islama, teolog in mistik, * 1571 ali 1572, Širaz, † 1640, Basra (današnji Irak).
Poglej Sufizem in Mula Sadra
Nadžaf
Nadžaf (arabsko نجف, An Najaf) je mesto v Iraku, približno 160 km južno od Bagdada.
Poglej Sufizem in Nadžaf
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Sufizem in Nasir at-Tusi
Nizamuddin Auliya
Muhammad Nizamuddin Auliya (včasih črkovan Awliya), znan tudi kot Hazrat Nizamuddin in Mahbub-e-llahi (božji ljubljenec) je bil sufijski svetnik reda Chisti, sunitski muslimanski učenjak in je eden izmed najbolj znanih sufijev z indijske podceline.
Poglej Sufizem in Nizamuddin Auliya
Nova mošeja, Carigrad
Nova mošeja (turško Yeni Cami), prvotno Mošeja valide sultan (turško Valide Sultan Camii) in kasneje Nova mošeja valide sultan (turško Yeni Valide Sultan Camii), je delno rekonstruirana osmanska cesarska mošeja v carigrajski četrti Eminönü, zgrajena v letih 1660 do 1665 v obdobju ženskega sultanata Osmanskega cesarstva.
Poglej Sufizem in Nova mošeja, Carigrad
Nubijci
Nubijci so etnično/jezikovna skupina avtohtonih prebivalcev današnjega Sudana in južnega Egipta, ki izvira iz zgodnjih prebivalcev osrednje doline Nila, za katero velja, da je ena od prvih zibelk civilizacije.
Poglej Sufizem in Nubijci
Obnovljeno judovstvo
Obnovljeno judovstvo je versko gibanje znotraj judovske religije, ki si prizadeva modernemu judovstvu prispevati versko mistiko, glasbo, meditacijo in vplive hasidijskega gibanja.
Poglej Sufizem in Obnovljeno judovstvo
Obred
Azteško obredno žrtvovanje Obred (rudi ritual) je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Sufizem in Obred
Osmanska miniatura
Osmanska miniatura ali turška miniatura je bila umetnostna oblika v Osmanskem cesarstvu, ki jo je mogoče povezati s perzijsko tradicijo miniatur in tudi močnim kitajskim umetniškim vplivom.
Poglej Sufizem in Osmanska miniatura
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu.
Poglej Sufizem in Osmanski kalifat
Perzijska književnost
Perzijska književnost, tudi iranska književnost, ki spada v orientalsko književnost, se je od starega veka razvijala skozi več jezikovnih obdobij.
Poglej Sufizem in Perzijska književnost
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Sufizem in Sarajevo
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Sufizem in Seznam filozofskih vsebin
Seznam islamskih izrazov
Seznam islamskih izrazov obsega izraze, ki so uporabljeni v islamski veri.
Poglej Sufizem in Seznam islamskih izrazov
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Sufizem in Seznam verskih vsebin
Sidi Bou Said
Sidi Bou Said (arabsko سيدي بوسعيد) je znan tudi kot vasica umetnikov, ki leži približno 20 km severovzhodno od Tunisa, na severu Tunizije.
Poglej Sufizem in Sidi Bou Said
Sohrevardi
Shahāb ad-Dīn Yahya ibn Habash Suhrawardī (شهابالدین سهروردی, znan tudi kot Sohrevardi), perzijski filozof in ustanovitelj iraške šole o iluminacijah, se je rodil okoli leta 1154, v vasici Sohrevard, v Iranu, umrl je med letoma 1191 in 1208, v Alepu, v Siriji.
Poglej Sufizem in Sohrevardi
Swami Vivekananda
Swami Vivekananda (Bibekānanda,, rojstno ime Narendranath Dutta), indijski (bengalski) hindujski guru, učenjak, družbeni reformator in filozof, * 12. januar 1863, Kalkuta, Bengalija, Britanska Indija, † 4. julij 1902, Haora, Bengalija, Indija.
Poglej Sufizem in Swami Vivekananda
Tekija (verska zgradba)
Tekija ob izviru Bune Tekija (iz perzijskega tekke, arabsko زاوية, tekye, turško tekke), islamska verska stavba, v kateri so se zbirali, stanovali in opravljali svoje verske obrede derviši (sufiji).
Poglej Sufizem in Tekija (verska zgradba)
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Sufizem in Timur Lenk
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Poglej Sufizem in Timuridsko cesarstvo
Tus, Iran
Tus (perzijsko طوس ali توس Ṫus ali Tus), ime se je pisalo tudi Tous, Toos ali Tūs, je starodavno mesto v iranski provinci Razavi Horasan blizu Mašhada.
Poglej Sufizem in Tus, Iran
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Poglej Sufizem in Ujguri
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Sufizem in Uzbeg kan
Vera na Kosovu
Srbska pravoslavna cerkev (levo) in sunitska muslimanska mošeja (desno) v Uroševcu. Vera na Kosovu je ločena od države.
Poglej Sufizem in Vera na Kosovu
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Sufizem in Vrtnica
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Sufizem in Zgodovina Irana
1256
1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sufizem in 1256
1321
1321 (MCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Sufizem in 1321
1628
1628 (MDCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Sufizem in 1628
Prav tako znan kot Sufi, Sufiji.