Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Struna

Index Struna

Strúna je zvočilo v obliki žice pri vseh kordofonih (strunskih) glasbenih instrumentih.

Kazalo

  1. 52 odnosi: Akustika, Šum, Čelesta, Čembalo, Čista kvarta, Balalajka, Banjo, Bas kitara, Boris Horvat, Chapman stick, Citre, Električna kitara, Erik Mongrain, Flažolet, Godala, Gusle, Harfa, Harmonična vrsta, Hilbertov prostor, Josip Salomon Delmedigo, Kitara, Kitara Selmer-Maccaferri, Klavir, Kobilica (kitara), Kolofonija, Kontrabas, Lira (glasbilo), Lutnja, Marin Mersenne, Mezopotamija, Monel, Notni zapis, Petrarkizem, Pitagora, Pitagorejstvo, Pizzicato, Reginald Arvizu, René Descartes, Riemannova sfera, Seznam glasbenih vsebin, Stevie Ray Vaughan, Struna (razločitev), Strunska glasbila, Teorija superstrun, The Dubliners, Ton, Trzalica, Valovna enačba, Viola, Violina, ... Razširi indeks (2 več) »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Poglej Struna in Akustika

Šum

Šúm je v splošnem moteč zvok.

Poglej Struna in Šum

Čelesta

Čelesta Čelesta je glasbilo, ki spada v skupino instrumentov s tipkami, v akustičnem smislu pa v skupino metalofonov.

Poglej Struna in Čelesta

Čembalo

Čembalo Čémbalo (znan tudi pod francosko izposojenko klavecin) je glasbilo s tipkami, najpogostejši predhodnik klavirja iz obdobja med 16. in 18. stoletjem.

Poglej Struna in Čembalo

Čista kvarta

Čista kvarta, ki jo je Pitagora poimenoval tudi diatesaron, okrajšana s č4, je eden izmed dveh konvencionalno uporabljanih glasbenih intervalov, ki obsega štiri stopnje diatonične lestvice, drugi je zvečana kvarta, katere obseg je za en kromatični polton večji.

Poglej Struna in Čista kvarta

Balalajka

Balalajka Balalájka je družina ruskih ljudskih brenkal trikotne oblike s tremi strunami.

Poglej Struna in Balalajka

Banjo

Banjo, tudi béndžo je afriško strunsko glasbilo iz družine brenkal kitarskega tipa.

Poglej Struna in Banjo

Bas kitara

Baskitara (ali pisano narazen: bas kitara) ali električni bas je električno štiristrunsko glasbilo.

Poglej Struna in Bas kitara

Boris Horvat

Boris Horvat, slovenski inženir elektrotehnike in izdelovalec glasbil, * 18. februar 1956, Mladenovac, Srbija Boris Horvat je leta 1980 diplomiral na ljubljanski FE.

Poglej Struna in Boris Horvat

Chapman stick

Chapman stick, Bruder Frank iz skupine Saltatio Mortis. Chapman stick je strunsko električno glasbilo, ki ga je izdelal Emmett Chapman v zgodnjih 1970-ih letih.

Poglej Struna in Chapman stick

Citre

Citrar Tafelberg Citrar Cítre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah.

Poglej Struna in Citre

Električna kitara

210px.

Poglej Struna in Električna kitara

Erik Mongrain

Eric v Montrealu leta 2006 Erik Mongrain, kanadski kitarist in skladatelj, * 12. april 1980, Montreal, Québec, Kanada.

Poglej Struna in Erik Mongrain

Flažolet

Flažoletni ton je v glasbeni terminologiji ton, ki ga lahko zaigramo na strunskih glasbilih in aerofonih.

Poglej Struna in Flažolet

Godala

Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.

Poglej Struna in Godala

Gusle

Srbske gusle Dalmatinske gusle, Muzej mesta Šibenika Gúsle so ljudsko glasbilo, vrsta enostrunskih godal.

Poglej Struna in Gusle

Harfa

Harfistka Hárfa je prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali.

Poglej Struna in Harfa

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Poglej Struna in Harmonična vrsta

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Poglej Struna in Hilbertov prostor

Josip Salomon Delmedigo

Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.

Poglej Struna in Josip Salomon Delmedigo

Kitara

Akustična kitara Kitára (gr. kithara) je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun.

Poglej Struna in Kitara

Kitara Selmer-Maccaferri

Kitara Selmer-Maccaferri ali romska kitara je vrsta akustične kitare, ki se uporablja predvsem za igranje zvrsti jazz manouche.

Poglej Struna in Kitara Selmer-Maccaferri

Klavir

Klavír je glasbilo s tipkami.

Poglej Struna in Klavir

Kobilica (kitara)

Kobilica kitare Kobilica je del kitare, na katerem so vpete strune na trupu kitare.

Poglej Struna in Kobilica (kitara)

Kolofonija

Kos kolofonije Kolofonija (tudi kalofonija) je smolnata snov, ki jo pridobivamo iz borov in drugih iglavcev s segrevanjem, pri čemer izhlapijo hlapni terpeni.

Poglej Struna in Kolofonija

Kontrabas

Kontrabasi Polž in vijaki pri kontrabasu Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone.

Poglej Struna in Kontrabas

Lira (glasbilo)

Muza igra na liro Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune, napete na okvir v obliki jarma.

Poglej Struna in Lira (glasbilo)

Lutnja

Slika Juliusa Schnorra von Carolsfelda Lútnja je strunsko sredozemsko glasbilo iz družine brenkal.

Poglej Struna in Lutnja

Marin Mersenne

Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.

Poglej Struna in Marin Mersenne

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Struna in Mezopotamija

Monel

Ventil iz monela Monel je družina zlitin niklja (do 65 %) in bakra z nekaj železa in drugih kovin v sledovih.

Poglej Struna in Monel

Notni zapis

Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.

Poglej Struna in Notni zapis

Petrarkizem

Petrarkizem je poezija, ki je nastala pod vplivom pesništva Francesca Petrarce.

Poglej Struna in Petrarkizem

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Struna in Pitagora

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Struna in Pitagorejstvo

Pizzicato

Pizzicato (okrajšano pizz.) je oznaka za način igranja na godalnih instrumentih.

Poglej Struna in Pizzicato

Reginald Arvizu

Reginald Quincy Arvizu, znan tudi pod vzdevkoma Fieldy in Reggie, ameriški bas kitarist, 2. november 1969, Bakersfield, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Struna in Reginald Arvizu

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Struna in René Descartes

Riemannova sfera

stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.

Poglej Struna in Riemannova sfera

Seznam glasbenih vsebin

To je seznam vsebin, povezanih z glasbo.

Poglej Struna in Seznam glasbenih vsebin

Stevie Ray Vaughan

Stevie Ray Vaughan, ameriški blues kitarist, * 3. oktober 1954, Dallas, Teksas, ZDA, † 27. avgust 1990.

Poglej Struna in Stevie Ray Vaughan

Struna (razločitev)

Struna je lahko.

Poglej Struna in Struna (razločitev)

Strunska glasbila

Strunska glasbila (kordofoni) so glasbila, ki ustvarjajo zvok z nihajočimi napetimi strunami.

Poglej Struna in Strunska glasbila

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Poglej Struna in Teorija superstrun

The Dubliners

Dublinersi leta 2005The Dubliners je glasbena skupina iz Irske, ki igra irske narodne pesmi.

Poglej Struna in The Dubliners

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Struna in Ton

Trzalica

Trzalica Trzalica je plastičen predmet, navadno trikotne oblike, uporaben za igranje kitare.

Poglej Struna in Trzalica

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Struna in Valovna enačba

Viola

ViolaViola je glasbilo s štirimi strunami iz skupine godal.

Poglej Struna in Viola

Violina

Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.

Poglej Struna in Violina

Violončelo

Violončelo ali čelo je strunsko glasbilo iz družine godal.

Poglej Struna in Violončelo

Zven

Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Struna in Zven

Prav tako znan kot Strune.

, Violončelo, Zven.