Kazalo
43 odnosi: Absentizem, Alkoholizem na delovnem mestu, Ambicija, Živali na delovnem mestu, Dejavniki stresa na delovnem mestu, Delo na črno, Delo na daljavo, Delovno okolje, Depresija na delovnem mestu, Diskriminacija na delovnem mestu, Duševno zdravje na delovnem mestu, Emocionalno delo, Eva Boštjančič, Inženirska psihologija, Izgorelost, Joga na delovnem mestu, Karierna sidra, Karierno svetovanje, Komunikacija na delovnem mestu, Konflikt med družinskim in poklicnim življenjem, Konflikt na delovnem mestu, Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu, Lillian Moller Gilbreth, Meditacija, Narcistično vodenje, Nasilje na delovnem mestu, Navidezna resničnost na delovnem mestu, Negativna čustva na delovnem mestu, Odmor na delovnem mestu, Odnos do dela, Organizacijska socializacija, Pripravljenost in odpor na spremembe v organizaciji, Prokrastinacija, Psihosocialna tveganja na delovnem mestu, Samoučinkovitost na delovnem mestu, Samozaposlitev, Stres, Tehnološka brezposelnost, Teorija pričakovanja, Upravljanje s časom, Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu, Zaznana podpora organizacije, Zdravstvena psihologija dela.
Absentizem
Absentizem kot pojem izhaja iz latinske besede absens, kar pomeni izostanek ali odsotnost (SSKJ).
Poglej Stres na delovnem mestu in Absentizem
Alkoholizem na delovnem mestu
Odvisnost od akohola lahko pomembno zmanjša posameznikovo produktivnost na delovnem mestu, kljub temu, da zloraba alkohola poteka izven delovnih ur in ni vezana le neposredno na pitje v času dela.
Poglej Stres na delovnem mestu in Alkoholizem na delovnem mestu
Ambicija
Ambicija je močno hotenje, želja po uspehu in uveljavitvi, ki se po navadi pojavlja v okviru ambicioznosti, ki je lastnost ambicioznega človeka.
Poglej Stres na delovnem mestu in Ambicija
Živali na delovnem mestu
Živali (oziroma hišni ljubljenčki) na delovnem mestu predstavljajo naraščajoči trend v svetu.
Poglej Stres na delovnem mestu in Živali na delovnem mestu
Dejavniki stresa na delovnem mestu
Dejavniki stresa oz.
Poglej Stres na delovnem mestu in Dejavniki stresa na delovnem mestu
Delo na črno
Zaposlovanje in delo na črno je podredni pojem sive ekonomije.
Poglej Stres na delovnem mestu in Delo na črno
Delo na daljavo
Delo na daljavo (tudi teledelo; angl. telecommuting) je način dela, pri kateri oseba delo v celoti ali delno opravlja na lokaciji, ki je oddaljena od njegove delovne organizacije, pri tem pa uporablja telekomunikacijsko in informacijsko tehnologijo.
Poglej Stres na delovnem mestu in Delo na daljavo
Delovno okolje
Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti.
Poglej Stres na delovnem mestu in Delovno okolje
Depresija na delovnem mestu
Depresija je dandanes ena najpogostejših psihičnih motenj, ki se pojavljajo na delovnem mestu.
Poglej Stres na delovnem mestu in Depresija na delovnem mestu
Diskriminacija na delovnem mestu
Diskriminacija na delovnem mestu je diskriminacija na različnih področjih dela, kot so zaposlovanje, napredovanje, izobraževanje, usposabljanje, prekvalifikacija, plača in drugi prejemki, odsotnost z dela, delovni odnosi, delovne naloge, delovne razmere, delovni čas ter prenehanje delovnega razmerja.
Poglej Stres na delovnem mestu in Diskriminacija na delovnem mestu
Duševno zdravje na delovnem mestu
Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.
Poglej Stres na delovnem mestu in Duševno zdravje na delovnem mestu
Emocionalno delo
Emocionalno delo je namerno upravljanje določenih emocij v povezavi z zahtevami delovnega mesta.
Poglej Stres na delovnem mestu in Emocionalno delo
Eva Boštjančič
Eva Boštjančič, slovenska psihologinja, * 29. november 1972, Ljubljana.
Poglej Stres na delovnem mestu in Eva Boštjančič
Inženirska psihologija
Inženírska psihologíja je veja psihologije, ki se ukvarja s preučevanjem človekovega vedenja v operacijskih sistemihRoscoe, S. N. (1997).
Poglej Stres na delovnem mestu in Inženirska psihologija
Izgorelost
Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti.
Poglej Stres na delovnem mestu in Izgorelost
Joga na delovnem mestu
Joga je znanost o življenju, ki je pred več tisoč leti nastala v Indiji.
Poglej Stres na delovnem mestu in Joga na delovnem mestu
Karierna sidra
Karierna sidra so razmeroma trajen skupek vrednot, ki določa kariero.
Poglej Stres na delovnem mestu in Karierna sidra
Karierno svetovanje
Pri kariernem svetovanju se oseba ob pomoči osebnega svetovalca odloči o svojih kariernih ciljih in sprejme karierne odločitve.
Poglej Stres na delovnem mestu in Karierno svetovanje
Komunikacija na delovnem mestu
Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (communis) in pomeni »deliti«.
Poglej Stres na delovnem mestu in Komunikacija na delovnem mestu
Konflikt med družinskim in poklicnim življenjem
Konflikt med zasebnim, natančneje družinskim življenjem in poklicnim življenjem se pojavi, ko čas, obremenitve ali določena vedenja, ki jih zahteva opravljanje ene vloge (družinske ali poklicne) otežuje opravljanje druge.
Poglej Stres na delovnem mestu in Konflikt med družinskim in poklicnim življenjem
Konflikt na delovnem mestu
Konflikt je v širšem pomenu besede vsako srečanje neusklajenih dejavnikov oziroma soočenje neusklajenosti ali neharmonija.
Poglej Stres na delovnem mestu in Konflikt na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu se nanaša na kakršnokoli namerno vedenje organizacijskega člana, ki ga delovna organizacija vidi kot nasprotujočega njenim legitimnim interesom.
Poglej Stres na delovnem mestu in Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Lillian Moller Gilbreth
Lillian Moller Gilbreth, ameriška psihologinja, industrijska inženirka, * 24. maj 1878, Oakland, Kalifornija, Združene države Amerike, † 2. januar 1972, Phoenix, Arizona, Združene države Amerike.
Poglej Stres na delovnem mestu in Lillian Moller Gilbreth
Meditacija
Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.
Poglej Stres na delovnem mestu in Meditacija
Narcistično vodenje
Sigmund Freud (1931) je narcistični osebnostni tip definiral kot posameznika, katerega glavni interes je samo ohranitev, je samostojen in ga je nemogoče ustrahovati.
Poglej Stres na delovnem mestu in Narcistično vodenje
Nasilje na delovnem mestu
Nasilje na delovnem mestu vključuje fizični napad, ogrožujoče obnašanje, nadlegovanje ali verbalna zloraba, delovno mesto pa je lahko katerakoli lokacija, začasna ali permanentna, kjer zaposleni opravlja službeno dolžnost.
Poglej Stres na delovnem mestu in Nasilje na delovnem mestu
Navidezna resničnost na delovnem mestu
Navidezna resničnost ali VR (ang. virtual reality) za razliko od hologramov in drugih navideznih projekcij ustvari 100 % digitalni svet, v katerega je gledalec v celoti potopljen.
Poglej Stres na delovnem mestu in Navidezna resničnost na delovnem mestu
Negativna čustva na delovnem mestu
Negativna čustva so neprijetna kratkotrajna ali dolgotrajna stanja s spremenljivo intenzivnostjo Andrieş, A. M. (2011).
Poglej Stres na delovnem mestu in Negativna čustva na delovnem mestu
Odmor na delovnem mestu
Odmor na delovnem mestu (angl. work break) je različno dolgo in omejeno obdobje, kjer je uslužbencu dovoljeno, da si vzame čas za počitek od dela.
Poglej Stres na delovnem mestu in Odmor na delovnem mestu
Odnos do dela
Odnos do dela nam govori o tem, da imajo zaposleni do svojega dela in različnih vidikov dela (kariera, njihovo podjetje ali organizacija) vedno nek določen vidik, stališče.
Poglej Stres na delovnem mestu in Odnos do dela
Organizacijska socializacija
Organizacijska socializacija ali onboarding je definirana kot učenje in proces asimilacije v novo okolje, ki omogoča posamezniku prevzeti svojo organizacijsko vlogo, ki ustreza tako njemu samemu kot tudi organizacijeChao.
Poglej Stres na delovnem mestu in Organizacijska socializacija
Pripravljenost in odpor na spremembe v organizaciji
Sprememba je dejanje ali proces, v katerem nekaj postane drugačno.Spremembe lahko delimo glede na mesto spremembe, glede na hitrost in vzorec spremembe ter glede na nivo, iz katerega sprememba prihaja.
Poglej Stres na delovnem mestu in Pripravljenost in odpor na spremembe v organizaciji
Prokrastinacija
Prokrastinacija (odlašanje, zavlačevanje, latinsko prōcrāstināre: prō-, naprej + crāstinus, jutri (iz crās, jutri)) je vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih oz.
Poglej Stres na delovnem mestu in Prokrastinacija
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Psihosocialna nevarnost je katerakoli nevarnost pri delu, ki vpliva na psihološko blagostanje zaposlenih.
Poglej Stres na delovnem mestu in Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Samoučinkovitost na delovnem mestu
Samoučinkovitost je prepričanje posameznika v lastno zmožnost za izvedbo določenih dejanj.
Poglej Stres na delovnem mestu in Samoučinkovitost na delovnem mestu
Samozaposlitev
Samozaposlitev je oblika zaposlitve, v kateri posameznik dela zase namesto za delodajalca, ki mu izplačuje plačo.
Poglej Stres na delovnem mestu in Samozaposlitev
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Stres na delovnem mestu in Stres
Tehnološka brezposelnost
Tehnološka brezposelnost je brezposelnost zaradi tehnoloških sprememb.
Poglej Stres na delovnem mestu in Tehnološka brezposelnost
Teorija pričakovanja
Prva teorija o formalni motivaciji za delo, ki je predpostavljala, da ljudje tehtajo med raznimi opcijami, preden se odločijo za eno od njih, je bila pot-cilj teorija, katere avtorji so Georgopoulos, Mahoney in Jones (1957).
Poglej Stres na delovnem mestu in Teorija pričakovanja
Upravljanje s časom
Upravljanje s časom (angl. time management) je skupek vedenj in strategij, katerih cilj je doseči učinkovito izrabo časa z uporabo ciljno orientiranih dejavnosti.
Poglej Stres na delovnem mestu in Upravljanje s časom
Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu
Čustvena inteligentnost ima velik vpliv na uspešnost na delovnem mestu.
Poglej Stres na delovnem mestu in Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu
Zaznana podpora organizacije
Zaznana podpora organizacije (angl. Perceived Organizational Support; POS) se nanaša na percepcijo zaposlenih o tem, kako organizacija ceni njihov prispevek in skrbi za dobro počutje zaposlenih.
Poglej Stres na delovnem mestu in Zaznana podpora organizacije
Zdravstvena psihologija dela
Zdravstvena psihologija dela je področje psihologije, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in dobrim počutjem na delovnem mestu.
Poglej Stres na delovnem mestu in Zdravstvena psihologija dela