Kazalo
45 odnosi: Akademikov greben, Akadsko kraljestvo, Alojz Zorc, Andrej Šmuc, Antarktika, Arhaik, Arheologija, Barje, Bogdan Jurkovšek, Cádiz, El Infiernito, Göbekli Tepe, Geografija Irana, Geologija, Had, Ivan Mlakar (geolog), Ivan Rakovec, Jernej Pavšič, Knjižnice Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Korintski zaliv, Kreda, Luna, Miocen, O nastanku vrst, Ofiolit, Ordovicij, Otto F. Geyer, Padova, Plast (geologija), Pliocen, Podzemeljska favna, Pomeni imen asteroidov: 110001–120000, Pomeni imen asteroidov: 180001–190000, Pravilo superpozicije, Puhlica, Rajko Pavlovec, Sedimentologija, Tea Kolar Jurkovšek, Terceira (otok), Vede o Zemlji, Via Augusta, Vzhodni Gati, Wales, Willendorfska Venera, Zemlja.
Akademikov greben
Akademikov greben je podvodna vzpetina, ki ločuje dve kotlini Bajkalskega jezera, Centralno in Severno kotlino.
Poglej Stratigrafija in Akademikov greben
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Stratigrafija in Akadsko kraljestvo
Alojz Zorc
Alojz Zorc, slovenski geolog in rudarski strokovnjak, * 17. julij 1912, Dobrova, † 18. avgust 1963, El Kef, Tunizija.
Poglej Stratigrafija in Alojz Zorc
Andrej Šmuc
Andrej Šmuc, slovenski geolog, * 1974.
Poglej Stratigrafija in Andrej Šmuc
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Stratigrafija in Antarktika
Arhaik
Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom.
Poglej Stratigrafija in Arhaik
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Stratigrafija in Arheologija
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Stratigrafija in Barje
Bogdan Jurkovšek
Bogdan Jurkovšek, slovenski geolog, * 7. september 1952, Celje.
Poglej Stratigrafija in Bogdan Jurkovšek
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Stratigrafija in Cádiz
El Infiernito
El Infiernito (špansko za "Mali pekel") je predkolumbovsko arheoastronomsko najdišče na Altiplano Cundiboyacense na obrobju Villa de Leyva, departma Boyacá, Kolumbija.
Poglej Stratigrafija in El Infiernito
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Stratigrafija in Göbekli Tepe
Geografija Irana
Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.
Poglej Stratigrafija in Geografija Irana
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Stratigrafija in Geologija
Had
Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.
Poglej Stratigrafija in Had
Ivan Mlakar (geolog)
Ivan Mlakar, slovenski geolog, * 5. februar 1932, Ljubljana, † 24. marec 2004.
Poglej Stratigrafija in Ivan Mlakar (geolog)
Ivan Rakovec
Ivan Rakovec, slovenski geolog in paleontolog, * 18. september 1899, Ljubljana, † 3. avgust 1985, Ljubljana.
Poglej Stratigrafija in Ivan Rakovec
Jernej Pavšič
Jernej Pavšič Jernej Pavšič, slovenski geolog, * 23. avgust 1944, Ljubljana.
Poglej Stratigrafija in Jernej Pavšič
Knjižnice Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Visokošolske knjižnice Naravoslovnotehniške fakultete (dalje: NTF) so Knjižnica Oddelka za tekstilstvo, knjižnica Oddelka za geologijo, knjižnica Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo ter Oddelka za materiale in metalurgijo ter knjižnica Oddelka za kemijo in kemijsko izobraževanje.
Poglej Stratigrafija in Knjižnice Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Korintski zaliv
Korintski zaliv (grško Κορινθιακός Kόλπος, Korinthiakόs Kόlpos) je globoka zajeda v Jonskem morju, ki ločuje Peloponez od zahodne celinske Grčije.
Poglej Stratigrafija in Korintski zaliv
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Stratigrafija in Kreda
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Stratigrafija in Luna
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Stratigrafija in Miocen
O nastanku vrst
O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.
Poglej Stratigrafija in O nastanku vrst
Ofiolit
Ofiolit je kamnina iz skupine ultramafičnih in mafičnih kamnin in je del Zemljine oceanske skorje in spodnjega zgornjega plašča, ki je bil dvignjen in izpostavljen nad morsko gladino ter pogosto nameščen na kamnine kontinentalne skorje.
Poglej Stratigrafija in Ofiolit
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Poglej Stratigrafija in Ordovicij
Otto F. Geyer
Otto F. Geyer, slovenski zgodovinar, predavatelj in akademik, * 18. maj 1924, † 12. november 2002.
Poglej Stratigrafija in Otto F. Geyer
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Stratigrafija in Padova
Plast (geologija)
V geologiji in sorodnih področjih je plast (množina: plasti) osnovna litološka enota oziroma ploščato kamninsko telo sedimentnih kamnin ali magmatskih kamnin, ki so nastale na zemeljski površini, ki jih od zgornje in spodnje kamnine ločujejo lezike.
Poglej Stratigrafija in Plast (geologija)
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Stratigrafija in Pliocen
Podzemeljska favna
Človeška ribica ali močeril, jamski repati krkon Med podzemeljsko favno sodijo živalske vrste, ki so prilagojene na življenje v podzemeljskem okolju.
Poglej Stratigrafija in Podzemeljska favna
Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 110.001 do 120.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Stratigrafija in Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Pomeni imen asteroidov: 180001–190000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 180.001 do 190.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Stratigrafija in Pomeni imen asteroidov: 180001–190000
Pravilo superpozicije
Svalbardu, Norveška. Ker so kamninski sloji v svoji originalni legi, pride v veljavo pravilo superpozicije, ki pravi, da se starost kamnin z zmanjševanjem njihove globine niža. Spodaj ležeče kamnine so starejše od gornjih. Pravilo superpozicije, tudi zakon in princip superpozicije, je smernica, ki se uporablja v paleontologiji in geologiji, ter pravi, da se mlajše plasti sedimentnih kamnin vselej nalagajo na starejše.
Poglej Stratigrafija in Pravilo superpozicije
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Stratigrafija in Puhlica
Rajko Pavlovec
Rajko Pavlovec, slovenski geolog, paleontolog, stratigraf * 15. januar 1932, Ljubljana, † 24. avgust 2013, Ljubljana.
Poglej Stratigrafija in Rajko Pavlovec
Sedimentologija
zajema študij modernih sedimentov kot so pesek, melj in glina, in procese, ki potekajo pred, med in po njihovem odlaganju.
Poglej Stratigrafija in Sedimentologija
Tea Kolar Jurkovšek
Tea Kolar-Jurkovšek, slovenska geologinja, * 26. avgust 1954, Litija.
Poglej Stratigrafija in Tea Kolar Jurkovšek
Terceira (otok)
Terceira je otok v Azorskem otočju, sredi severnega Atlantskega oceana.
Poglej Stratigrafija in Terceira (otok)
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Stratigrafija in Vede o Zemlji
Via Augusta
Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).
Poglej Stratigrafija in Via Augusta
Vzhodni Gati
Vzhodni Gati so prekinjeno gorovje vzdolž vzhodne obale Indije.
Poglej Stratigrafija in Vzhodni Gati
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Stratigrafija in Wales
Willendorfska Venera
Willendorfska Venera je znana kot ženska iz Willendorfa.
Poglej Stratigrafija in Willendorfska Venera
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Stratigrafija in Zemlja
Prav tako znan kot Stratigraf.