Kazalo
323 odnosi: Agorakrit, Ahemenidsko cesarstvo, Ahmim, Ajgina, Akvitanci, Akvitanska Galija, Alazani, Aleksandrija, Allgäu, Altinum, Amanirena, Amenemhet III., Amfiteater, Antične olimpijske igre, Antibes, Antioh iz Sirakuze, Antiohija, Apamea, Apolodor Atenski, Apolonija (Ilirija), Apuani, Arabia Felix, Aras (reka), Argos (mesto), Arles, Armazi, Armensko kraljestvo (antika), Artašat, Artaksiadi, Asuan, Atal I. Soter, Atika (bivša država), Aude (reka), Aventinski grič, Avignon, İznik, Baalbek, Babilon, Babilonska trdnjava, Babilonski viseči vrtovi, Bagnères-de-Luchon, Baskija, Baton I., Beşparmak, Berenika (pristanišče), Biblioteca Marciana, Bitinija, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Biturigi, Blemiji, ... Razširi indeks (273 več) »
Agorakrit
Agorakrit (grško Ἀγοράκριτος, konec 5. stoletja pred našim štetjem) je bil slaven kipar v antični Grčiji.
Poglej Strabon in Agorakrit
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Strabon in Ahemenidsko cesarstvo
Ahmim
Ahmim (arabsko أخميم, ahminsko koptsko ⳉⲙⲓⲙ, sahisko/bohairsko koptsko ϣⲙⲓⲛ) je mesto v Guvernatu Sohag v Gornjem Egiptu.
Poglej Strabon in Ahmim
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Strabon in Ajgina
Akvitanci
Akvitanska in druga predindoevropska plemena ob Biskajskem zalivu Akvitanci ali Akvitani (latinsko: Aquitani), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo zahodno Galijo med obalo Atlantika na zahodu, Pireneji na jugu in reko Garono na severu.
Poglej Strabon in Akvitanci
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Strabon in Akvitanska Galija
Alazani
Alazani (gruzijsko: ალაზანი, azerbajdžanski: Qanıx) je reka, ki teče skozi Kavkaz.
Poglej Strabon in Alazani
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Strabon in Aleksandrija
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Strabon in Allgäu
Altinum
Altinum (italijansko Altino) je bilo antično venetsko obalno mesto v lagunah 15 km jugovzhodno od sodobnega Trevisa, Italija.
Poglej Strabon in Altinum
Amanirena
Amanirena ali Amanirenas je bila od okoli leta 40 pr.
Poglej Strabon in Amanirena
Amenemhet III.
Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.
Poglej Strabon in Amenemhet III.
Amfiteater
Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.
Poglej Strabon in Amfiteater
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Strabon in Antične olimpijske igre
Antibes
Antibes (uradno Antibes Juan les pins, okcitansko/provansalsko Antíbol) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala, ob Sredozemskem morju.
Poglej Strabon in Antibes
Antioh iz Sirakuze
Antioh iz Sirakuze, sicilski Grk, pisec in zgodovinar, * 5.
Poglej Strabon in Antioh iz Sirakuze
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Strabon in Antiohija
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Strabon in Apamea
Apolodor Atenski
Apolodor Atenski (Apollodōros ho Athēnaios; okoli 180 do po 120 pr. n. št.), Asklepiadov sin, je bil grški učenjak in matematik.
Poglej Strabon in Apolodor Atenski
Apolonija (Ilirija)
Ruševine templja v Apoloniji Apolonija (grško: Ἀπολλωνία κατ' Ἐπίδαμνον ali Ἀπολλωνία πρὸς), antično grško mesto v Iliriji.
Poglej Strabon in Apolonija (Ilirija)
Apuani
Apuani so bili eno najbolj neustrašnih in najmočnejših ligurskih plemen, ki so živela v starodavni severozahodni Italiji.
Poglej Strabon in Apuani
Arabia Felix
Arabia Felix (dobesedno: plodna/srečna Arabija; tudi starogrško: Εὐδαίμων Ἀραβία, Eudaemon Arabia) je bilo latinsko ime, ki so ga geografi prej uporabljali za opis južnega Arabskega polotoka ali današnjega Jemna.
Poglej Strabon in Arabia Felix
Aras (reka)
Aras ali Araxes je reka, ki izvira v Turčiji in nato teče vzdolž meje med Turčijo in Armenijo, med Turčijo in območjem Nahičevan v Azerbajdžanu, med Iranom in Azerbajdžanom in Armenijo ter na koncu skozi Azerbajdžan do reke Kure.
Poglej Strabon in Aras (reka)
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Strabon in Argos (mesto)
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Strabon in Arles
Armazi
Armazi (gruzijsko: არმაზი) je kraj v Gruziji, 4 km jugozahodno od Mchete in 22 km severozahodno od Tbilisija.
Poglej Strabon in Armazi
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Strabon in Armensko kraljestvo (antika)
Artašat
Artašat (armensko: Արտաշատ) je mesto in mestna občina v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Ararat.
Poglej Strabon in Artašat
Artaksiadi
Rodbina Artaksiadov ali Ardaksiadi (armensko Արտաշեսյան արքայատոհմ) je vladala Kraljestvu Armenija od 189 pr.
Poglej Strabon in Artaksiadi
Asuan
Asuan (egiptovsko arabsko أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, koptsko ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, starogrško: Syene) je mesto v južnem Egiptu in upravno središče Governorata Asuan.
Poglej Strabon in Asuan
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Strabon in Atal I. Soter
Atika (bivša država)
Atika (grško Αττική, Attikḗ ali Attikī́; starogrško ali sodobno) je zgodovinska območje, ki vključuje glavno mesto mesto Grčije, Atene.
Poglej Strabon in Atika (bivša država)
Aude (reka)
Aude (antična Atax) je reka v južni francoski regiji Oksitaniji in je dolga 220 km.
Poglej Strabon in Aude (reka)
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Poglej Strabon in Aventinski grič
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Strabon in Avignon
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Strabon in İznik
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Strabon in Baalbek
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Strabon in Babilon
Babilonska trdnjava
Babilonska trdnjava (arabsko حصن بابليون, koptsko ⲡⲁⲃⲓⲗⲱⲛ ali Ⲃⲁⲃⲩⲗⲱⲛ) je bila starodavna trdnjava v Nilovi delti na mestu, ki je zdaj znano kot Koptski Kairo.
Poglej Strabon in Babilonska trdnjava
Babilonski viseči vrtovi
V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika Maarten van Heemskercka, z babilonskim stolpom v ozadju Babilonski viseči vrtovi so bili eno od sedmih čudes antičnega sveta in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana.
Poglej Strabon in Babilonski viseči vrtovi
Bagnères-de-Luchon
Bagnères-de-Luchon, tudi Luchon (okcitansko Banhèras de Luishon / Luishon) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Poglej Strabon in Bagnères-de-Luchon
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej Strabon in Baskija
Baton I.
Baton I. ali Baton Dezitijat, ilirski vojskovodja, vodja velike ilirske vstaje proti Rimljanom leta 6-9 n. št..
Poglej Strabon in Baton I.
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Poglej Strabon in Beşparmak
Berenika (pristanišče)
Berenika ali Berenika Trogloditika (grško, Bereníke) je bilo staroegipčansko pristanišče na zahodni obali Rdečega morja.
Poglej Strabon in Berenika (pristanišče)
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Strabon in Biblioteca Marciana
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Strabon in Bitinija
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Strabon in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Biturigi
Biturigi (galsko Biturīges Cubi) so bili galsko pleme, ki je v železni dobi in rimskem obdobju živelo na ozemlju, ki ustreza kasnejši provinci Berry, ki je po njih poimenovana.
Poglej Strabon in Biturigi
Blemiji
Ozemlje Blemijev v pozni antiki Blemiji (starogrško, Blémmies, latinsko) so bili ljudstvo v Vzhodni piščavi, omenjano v pisnih virih od 7.
Poglej Strabon in Blemiji
Bodrum
Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.
Poglej Strabon in Bodrum
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Strabon in Bretanja
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Strabon in Brindisi
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej Strabon in Budžak
Burebista
Burebista (romunsko Burebista, antično grško Βυρεβίστας in Βοιρεβίστας), kralj Dačanov in Getov, ki je prvi združil dačanska plemena in jim vladal od leta 82 do 44 pr.
Poglej Strabon in Burebista
Byllis
Byllis (grško Βύλλις; albansko Bylis; latinsko Byllis) ali Bullis ali Boullis (Βουλλίς) je bilo starodavno mesto in glavno naselje ilirskega plemena Biljoncev, ki je bilo v čezmejnem območju med južno Ilirijo in Epirom.
Poglej Strabon in Byllis
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Strabon in Cambodunum
Carrarski marmor
Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.
Poglej Strabon in Carrarski marmor
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Poglej Strabon in Catania
Cefalù
Cefalù, Cephaloedium, Κεφαλοίδιον), je mesto in občina v italijanskem metropolitanskem mestu Palermo, ki leži ob tirenski obali Sicilije približno 70 km vzhodno od glavnega mesta dežele in 185 km zahodno od Messine. Mesto s nekaj manj kot 14.000 prebivalci je ena glavnih turističnih znamenitosti v regiji.
Poglej Strabon in Cefalù
Cicamuri
Cicamuri (gruzijsko: წიწამური) je majhna vasica zunaj Mchete v Gruziji.
Poglej Strabon in Cicamuri
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Strabon in Clermont-Ferrand
Damastion
Iliriji na meji med Grki in Tračani Damastion (grško: Δαμάστιον), antično dardansko mesto na osrednjem Balkanu.
Poglej Strabon in Damastion
Dauni
terakote, subgeometrični slog (daunski II), 550-400 pr. n. št. Dauni (Daúnioi) so bili japiško pleme, v klasični antiki naseljeno v Apuliji v južni Italiji.
Poglej Strabon in Dauni
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Strabon in Delos
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Strabon in Didima
Dinokrat
Sodobna gravura Dinokratovega predloga za preoblikovanje Atosa v Aleksandrov spomenik Dinokrat z Rodosa (grško, Deinokrátis o Ródios), znan tudi kot Deinokrat, Dimokrat, Hirokrat in Stratikrat, je bil grški arhitekt in tehnični svetovalec Aleksandra Velikega, ki je deloval v zadnji četrtini 4.
Poglej Strabon in Dinokrat
Diogen Laertski
Diogen Laertski (Diogenēs Laertios, Diogenes Laërtius, tudi Diogen Laercij) je bil biograf starogrških filozofov.
Poglej Strabon in Diogen Laertski
Diolkos
Diolkos (Δίολκος, iz grškega διά, dia "čez" in ὁλκός, holkos "prevozni stroj") je bil tlakovana prevozna pot blizu Korinta v Antični Grčiji, ki je omogočila ladjam prevoz po kopnem čez Korintsko ožino.
Poglej Strabon in Diolkos
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Strabon in Dioniz
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Strabon in Dneper
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Strabon in Dnester
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Strabon in Don (reka)
Drangijana
Drangijana (staroperzijsko: Zranka, »dežela vode«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, današnji Sīstān v Iranu in Afganistanu.
Poglej Strabon in Drangijana
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Strabon in Dvanajsta egipčanska dinastija
Edom
Edom (edomsko Edām) je bilo starodavno kraljestvo v Transjordaniji med Moabom na severovzhodu, Arabahom na zahodu in Veliko arabsko puščavo na jugu in vzhodu.
Poglej Strabon in Edom
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Poglej Strabon in Edui
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Strabon in Efez
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Strabon in Egejska civilizacija
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Strabon in Egipt
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Strabon in Ekvi
Elefantina
Elefantina (staroegipčansko ꜣbw,,, koptsko(Ⲉ)ⲓⲏⲃ) je otok na Nilu in hkrati del mesta Asuan v Gornjem Egiptu.
Poglej Strabon in Elefantina
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Strabon in Emona
Enhelejci
Približen položaj ilirskih plemen Enhelejci ali SesaretiStrabon, Geografija, 7,7.
Poglej Strabon in Enhelejci
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Strabon in Eratosten
Erciyes (gora)
Erciyes (turško Erciyes Dağı), znana tudi pod imenom Argaeus, je gora v Turčiji, najvišji vrh Anatolske planote (3917 mnv).
Poglej Strabon in Erciyes (gora)
Erzincan
Erzincan (izg. Erzindžan) je glavno mesto province Erzincan v severovzhodni Turčiji.
Poglej Strabon in Erzincan
Esterina knjiga
page.
Poglej Strabon in Esterina knjiga
Evropski simboli
Število simbolov v Evropi se pojavlja od antike naprej.
Poglej Strabon in Evropski simboli
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Strabon in Fajstos
Faleri
Faleri (zdaj Civita Castellana) je bilo mesto v južni Etruriji, 50 km severovzhodno od Rima, 34 km od Veija (glavna etruščanska mestna država ob reki Tiberi) in približno 1,5 km zahodno od starodavne Via Flaminia.
Poglej Strabon in Faleri
Famagusta
Famagusta ali Mağusa) je mesto na vzhodni obali Cipra.
Poglej Strabon in Famagusta
Fanagorija
Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.
Poglej Strabon in Fanagorija
Faros (svetilnik)
Aleksandrijski svetilnik, včasih imenovan Faros iz Aleksandrije (starogrško ὁ Φάρος τῆς Ἀλεξανδρείας, sodobni kojne), je bil svetilnik, ki ga je zgradil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 280—247 pr.
Poglej Strabon in Faros (svetilnik)
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Strabon in Ferganska dolina
Frataraka
Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.
Poglej Strabon in Frataraka
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Strabon in Galicija (Španija)
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Strabon in Galija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Strabon in Geografija
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.
Poglej Strabon in Georgij Gemist Pleton
Germanska mitologija
''Nerthus'' (1905) by Emil Doepler depicts Nerthus, an early Germanic goddess whose name developed into ''Njörðr'' among the North Germanic peoples Germanska mitologija je sestavljena iz mitov germanskih ljudstev, vključno z nordijsko, anglosaško in celinsko germansko mitologijo.
Poglej Strabon in Germanska mitologija
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Poglej Strabon in Geti
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Strabon in Gorski Karabah
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Strabon in Grška mitologija
Grško-baktrijsko kraljestvo
Grško-baktrijsko kraljestvo je bilo - skupaj z indo-grškim kraljestvom - vzhodni del helenističnega sveta, ki je obsegalo Baktrijo in Sogdijo v Srednji Aziji od 250 do 125 pr.
Poglej Strabon in Grško-baktrijsko kraljestvo
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Strabon in Gruzija
Gruzijska vojaška cesta
Gruzijska vojaška cesta (osetijsko: Арвыкомы фæндаг, Arvykomy faendag) je zgodovinsko ime) je glavna pot preko Kavkaza iz Gruzije v Rusijo. Druge poti čez gore so med drugim Osetijska vojaška cesta in Transkam ali Transkavkaška cesta.
Poglej Strabon in Gruzijska vojaška cesta
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Strabon in Habur
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej Strabon in Halikarnas
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Poglej Strabon in Halkedon
Haoni
Antična epirska plemena Haoni (grško Χάονες, Háones, albansko Kaonët) so bili staroveško grško pleme, naseljeno na severozahodu sedanje Grčije in južni Albaniji.
Poglej Strabon in Haoni
Havara
Havara je staroegipčansko arheološko najdišče južno od Fajuma, znanega tudi kot Krokodilopolis, Arsinoe in Medinet al-Faijum.
Poglej Strabon in Havara
Hekatomen
Hekatomen ali Hekatomon Milaški (grško: Hekatόmnos) je bil karijski satrap, ki je vladal na začetku 4.
Poglej Strabon in Hekatomen
Hekatompil
Hekatompil (grško Ἑκατόμπυλος, Hekatόmpylos) ali Sad Darvāzeh (perzijsko سددروازه, tudi صددروازه, Sad Darvāzeh), antično mesto v zahodnem Horasanu v Iranu, po letu 200 pr.
Poglej Strabon in Hekatompil
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Strabon in Heliopolis
Herakleja Minoja
Herakleja Minoja (grško: Ἡράκλεια Μινῴα, Hērákleia Minṓia; italijansko Eraclea Minoa) je bilo starogrško mesto na južni obali Sicilije v bližini izliva reke Halicus (sodobna Platani), 25 km zahodno od Agrigenta (Acragas).
Poglej Strabon in Herakleja Minoja
Hermunduri
svebskih ljudstev so rdeča, drugih Irminonov pa škrlatna Hermunduri, Hermanduri, Hermunduli, Hermonduri ali Hermonduli so bili germansko pleme, od 1.
Poglej Strabon in Hermunduri
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Strabon in Hibernija
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Strabon in Hierapolis
Himera (mesto)
Himera (grško: Ἱμέρα) je bilo veliko in pomembno starogrško mesto na severni obali Sicilije ob izlivu istoimenske reke (sodobna Imera Settentrionale) med Panormusom (sodobni Palermo) in Cephaloediumom (sodobni Cefalù) v občini (comune) Termini Imerese.
Poglej Strabon in Himera (mesto)
Hinalig
Hinalig (azerbajdžansko Xınalıq, hinališko Kətş, Keč) je starodavna vas v Visokem Kavkazu, katere zgodovina sega v obdobje Kavkaške Albanije.
Poglej Strabon in Hinalig
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Strabon in Hios
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Strabon in Hiparh
Hipodam iz Mileta
Hipodam iz Mileta (grško Ἱππόδαμος ὁ Μιλήσιος, Hippodamos ho Milesios, 498–408 pr. n. št.) je bil starogrški arhitekt, urbanist, zdravnik, matematik, meteorolog in filozof.
Poglej Strabon in Hipodam iz Mileta
Hipokampus (mitologija)
Hipokampus ali hipokamp tudi hipokampoi (množina hipokampi ali hipokampi, grško ἱππόκαμπος, od ἵππος, "konj" in κάμπος, "morska pošast" at reference.com; compare the nameless monster Campe.) je mitološko bitje, ki ga poznata fenicijska in grška mitologija, čeprav je ime, s katerim je poznano, zgolj grško.
Poglej Strabon in Hipokampus (mitologija)
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Strabon in Hispanija
Hoanon
Hoanon (grško ξόανον iz glagola ξέειν, xeein, rezljati ali strgati) je bila antična lesena kultna podoba v antični Grčiji.
Poglej Strabon in Hoanon
Huesca
Huesca (aragonsko Uesca) je mesto v severovzhodni Španiji v Avtonomni skupnosti Aragonija.
Poglej Strabon in Huesca
Hyères
Hyères (okcitansko/provansalsko Ieras / Iero), tudi Hyères-les-Palmiers, je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Strabon in Hyères
Idriej
Idriej (grško: Idrieus) je bil od leta 351 do 344 pr.
Poglej Strabon in Idriej
Insubri
Insubri (latinsko Insubres) je naziv za keltsko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Strabon in Insubri
Insula (zgradba)
V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).
Poglej Strabon in Insula (zgradba)
Isaac Causaubon
Isaac Casaubon (/ kəˈsɔːbən /; francosko), francoski filolog, hugenot, * 18. februar 1559, Ženeva, † 1. julij 1614.
Poglej Strabon in Isaac Causaubon
Japodi
Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.
Poglej Strabon in Japodi
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Strabon in Jonija
Kamarina, Sicilija
Kamarina (grško: Καμάρινα, latinsko, italijansko in sicilijansko: Camarina) je bilo antično mesto na južni obali Sicilije v južni Italiji.
Poglej Strabon in Kamarina, Sicilija
Kanop
Kanop ali Kanob (grško, Kánobos) je bil grški mitološki krmar ladje špartanskega kralja Menelaja v trojanski vojni.
Poglej Strabon in Kanop
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Strabon in Kapadokija
Karabaški konj
Karabaški konj (azerbajdžansko Qarabağ atı), v ruščini znan tudi kot Karabai ali Karabakhskaja, je dirkalni in jahalni konj v gorskih stepah.
Poglej Strabon in Karabaški konj
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Strabon in Karnak
Karni
Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).
Poglej Strabon in Karni
Kastor z Rodosa
Kastor z Rodosa (grško Kástor o Ródios), znan tudi kot Kastor iz Masalije in Kastor iz GalatijeSuda κ 402.
Poglej Strabon in Kastor z Rodosa
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Strabon in Kelti
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Strabon in Keltiberi
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Strabon in Kempten
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Strabon in Kibela
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Poglej Strabon in Kidinu
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Strabon in Kilikija
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Strabon in Kimbri
Kipsela
Grške kolonije v Trakiji Kipsela (grško, Kipsela) je bila antična grška kolonija v južni Trakiji med rekama Nestos in Hebros.
Poglej Strabon in Kipsela
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Strabon in Kir II.
Kirenija
Kirenija (grško Κερύνεια lokalno; turško Girne) je mesto na severni obali Cipra, znano po zgodovinskem pristanišču in gradu.
Poglej Strabon in Kirenija
Kleopatra III.
Kleopatra III. (grško, Kleopátra) je bila od leta 142 pr.
Poglej Strabon in Kleopatra III.
Kolhida
Kolhida (კოლხეთი, Kʼolheti, Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.
Poglej Strabon in Kolhida
Kolpa
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.
Poglej Strabon in Kolpa
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Strabon in Korduena
Korintska ožina
Korintska ožina je ozek pas zemljišča, ki povezuje polotok Peloponez s preostalo celinsko Grčijo v bližini mesta Korint.
Poglej Strabon in Korintska ožina
Kraljestvo Kuš
Kraljestvo Kuš je starodavno afriško kraljestvo, ki je ležalo na sotočju Modrega in Belega Nila in reke Atbara, kjer je zdaj Republika Sudan.
Poglej Strabon in Kraljestvo Kuš
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Poglej Strabon in Kraljeva nekropola, Biblos
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Poglej Strabon in Krka
Ksantos
Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.
Poglej Strabon in Ksantos
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Poglej Strabon in Ktezifon
Kultura Castro
Kultura Castro (galicijsko cultura castrexa, portugalsko cultura castreja, asturijsko cultura castriega, špansko cultura castreña, kar pomeni »kultura utrdb«) je arheološki izraz za materialno kulturo severozahodnih regij Iberskega polotoka (današnja severna Portugalska skupaj z Galicijo, Asturijo in zahodnimi deli Kastilije in Leona) od konca bronaste dobe (ok.
Poglej Strabon in Kultura Castro
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Strabon in Kvadi
Lago di Varano
Lago di Varano), je laguna v Jadranskem morju, na severni obali polotoka Gargano, 9 km (v zračni črti) vzhodno od lagune Lago di Lesina. Upravno spada pod italijansko deželo Apulija (pokrajina Foggia). Zavzema skupno 60,5 km². Laguno zapira proti morju 10 km dolg in 1 km širok otok imenovan Isola (.
Poglej Strabon in Lago di Varano
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Strabon in Langobardi
Laodicea Combusta
Laodicea Combusta (starogrško, Laodikeia Katakekaumenê, "Zgorela Laodikeja") ali Laodicea (grško, Laodikeia), kasneje znana kot Claudiolaodicea, je bila helenistično mesto v Pizidiji v osrednji Anatoliji.
Poglej Strabon in Laodicea Combusta
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Strabon in Latakija
Lecce
Lecce (salentino Lècce; grško Luppìu) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji.
Poglej Strabon in Lecce
Lefkada
Položaj otoka Lefkada v Jonskem morju Lefkada (grško Λευκάδα, italijansko Santa Maura) je grški otok s površino 336 km², ki spada v skupino Jonskih otokov v Jonskem morju.
Poglej Strabon in Lefkada
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Strabon in Liguri
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Strabon in Likaonija
Likijci
Likijci so bili anatolsko ljudstvo, ki je živelo v Likiji.
Poglej Strabon in Likijci
Lipari (otok)
Lipari (sicilsko Lìpari) je največji med Eolskimi otoki v Tirenskem morju ob severni obali Sicilije v južni Italiji; ime nosi tudi glavno mesto in občina na otoku, ki je sicer upravno del metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Strabon in Lipari (otok)
Lisasta hijena
Lisasta hijena (znanstveno ime Crocuta crocuta), znana tudi kot smejoča se hijena, je vrsta hijene, ki je trenutno uvrščena kot edini obstoječi član rodu Crocuta, ki izvira iz podsaharske Afrike.
Poglej Strabon in Lisasta hijena
Ljudstva antične Italije
Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.
Poglej Strabon in Ljudstva antične Italije
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Strabon in Lugi
Lukani
Oskanski jezik v 5. stoletju pr. n. št. Lukani so bili italsko pleme, ki je živelo v Lukaniji, v današnji Bazilikati v južni Italiji in govorilo oskanski jezik, enega od italskih jezikov.
Poglej Strabon in Lukani
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Strabon in Lutecija
Madurai
Madurai (/ˈmʌdʊraɪ/ MUH-doo-ry, tamilščina) je večje mesto v indijski zvezni državi Tamil Nadu.
Poglej Strabon in Madurai
Magnezija ob Meandru
Magnezija ob Meandru ali krajše Magnezija (starogrško, Magnesía i prós Maiándro ali, Magnesía i epí Maiándro, latinsko Magnḗsĭa ad Mæándrum) je bila antično grško mesto v Joniji.
Poglej Strabon in Magnezija ob Meandru
Mala Skitija
Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.
Poglej Strabon in Mala Skitija
Marsias
V grški mitologiji je satir Marsias (grško Μαρσύας) osrednja figura v dveh zgodbah, ki vključujeta smrt: v eni je našel piščal (avlos), ki jo je Atena zavrgla, ker je ugotovila, da ji pihanje zmaliči obraz, in nanjo igral; v drugi je izzval na tekmovanje samega Apolona, igralca na liro.
Poglej Strabon in Marsias
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Strabon in Marsovo polje, Rim
Masesili
Karta Numidije okoli leta 220 pr. n. št. Masesili (latinsko: Masaesyli, grško: Μασαισύλιοι), antično zahodnonumidijsko berbersko ljudstvo in njihovo kraljestvo.
Poglej Strabon in Masesili
Mavzolej v Halikarnasu
Mavzolej v Halikarnasu ali Mavzolova grobnica (grško Μαυσωλεῖον τῆς Ἁλικαρνασσοῦ, turško Halikarnas Mozolesi) je bil grob, zgrajen med 353 in 350 pr.
Poglej Strabon in Mavzolej v Halikarnasu
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Poglej Strabon in Meander
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Strabon in Meander (reka)
Megara Hibleja
Megara Hibleja (italijansko Megara Hyblaea, starogrško Μέγαρα Ὑβλαία) - morda enaka Hybla Major - je starogrška kolonija na Siciliji, ki leži v bližini Auguste na vzhodni obali, 20 kilometrov severozahodno od Sirakuz v Italiji, v globokem zalivu ki ga je oblikoval rt Xiphonian.
Poglej Strabon in Megara Hibleja
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Strabon in Memfis, Egipt
Memnonova kolosa
Memnonova kolosa (arabsko el-Colossat ali es-Salamat) sta dva ogromna kamnita kipa faraona Amenhotepa III., ki je vladal v Egiptu med XVIII. dinastijo.
Poglej Strabon in Memnonova kolosa
Menapijci
Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.
Poglej Strabon in Menapijci
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Strabon in Meniška skupnost na gori Atos
Meshetsko pogorje
Meshetsko pogorje (gruzijsko მესხეთის ქედი), tudi Adžarsko-Imeretsko pogorje in Ahalcihsko pogorje, je del gorovja Malega Kavkaza v Meshetiji, regiji na jugozahodu Gruzije.
Poglej Strabon in Meshetsko pogorje
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Strabon in Milas
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Strabon in Milet
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Strabon in Mira, Likija
Miron
Torzo Metalca diska, Muzej svetega Rajmonda v Toulousu Miron iz Elevter (Mīron), okoli 480 pr.
Poglej Strabon in Miron
Mitridat II. Partski
Mitridat II.
Poglej Strabon in Mitridat II. Partski
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Strabon in Mojzes
Molosi
Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.
Poglej Strabon in Molosi
Morini
Karta antične Belgike Morini so bili antično belgijsko pleme.
Poglej Strabon in Morini
Mureš
Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.
Poglej Strabon in Mureš
Nearh
Nearh (grško Νέαρχος, Néarhos) je bil eden od častnikov (navarh) v vojski Aleksandra Velikega, * okoli 360 pr. n. št., † 300 pr. n. št. Znan je po svoji slavni ekspediciji, ki se je začela po indijskem pohodu Aleksandra Velikega v letih 326–324 pr.
Poglej Strabon in Nearh
Neko II.
Neko II., včasih tudi Nekau, Neku, Nehoh, ali Nikuu (grško ali, Nehos II ali Neho II, hebrejsko נְכוֹ, tiberijsko Náko) je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 610 do 595 pr.
Poglej Strabon in Neko II.
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Poglej Strabon in Nervijci
Novo brdo
Novo brdo (Novo Brdo/Ново Брдо; Novobërda ali Novobërdë; tudi Artana ali Artanë; Novus Mons ali Novamonte; srednjeveško-saško-nemško Nyeu-berghe; srednjeveško-beneško Novomonte; srednjeveško-turško) je naselje v istoimeni občini Novo brdo v okraju Gnjilane na vzhodnem delu Kosova; po oceni je 2015 živelo v občini 9,670 prebivalcev.
Poglej Strabon in Novo brdo
Novorosijsk
Novorosijsk (Новоросси́йск, Novorossijsk) je mesto v Krasnodarskem okraju v Rusiji.
Poglej Strabon in Novorosijsk
Nubija
Nubija je območje ob reki Nil, ki je bila v današnjem severnem Sudanu in južnem delu Egipta.
Poglej Strabon in Nubija
Nubijci
Nubijci so etnično/jezikovna skupina avtohtonih prebivalcev današnjega Sudana in južnega Egipta, ki izvira iz zgodnjih prebivalcev osrednje doline Nila, za katero velja, da je ena od prvih zibelk civilizacije.
Poglej Strabon in Nubijci
Okoljski determinizem
Okoljski determinizem (tudi klimatski determinizem, environmentalizem ali geografski determinizem) je nazor o fizičnem okolju, ki tega označuje za prevladujoč dejavnik kulture.
Poglej Strabon in Okoljski determinizem
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Strabon in Oront
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Strabon in Paflagonija
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Strabon in Pafos
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Strabon in Pamfilija
Parni
Parni (antično grško Πάρνοι, Parnoi) ali Aparni (antično grško Ἄπαρνοι, Aparnoi), vzhodnoiransko ljudstvoLecoq 1987, str.
Poglej Strabon in Parni
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Strabon in Partsko cesarstvo
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Strabon in Pasargad
Patara
Pátara (likijsko 𐊓𐊗𐊗𐊀𐊕𐊀, Pttara), kasneje preimenovana v Arsinoe (grško, Arsinón), je bila cvetoče mesto in trgovsko središče na jugozahodni sredozemski obali Likije v bližini sedanjega majhnega turškega mesta Gelemiş v Provinci Antalya.
Poglej Strabon in Patara
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Strabon in Pelagonija
Peligan
Peligan (grško πελιγάν, mn. πελιγᾶνες), antični makedonski senator.
Poglej Strabon in Peligan
Pella
Pella (Πέλλα) je starodavno mesto v Osrednji Makedoniji v Grčiji.
Poglej Strabon in Pella
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Strabon in Pestum
Piceni
Ime Piceni ali Picentini se nanaša na prebivalstvo mesta Picenum, na severnojadranski obalni ravnini antične Italije.
Poglej Strabon in Piceni
Pinara
Pínara (likijsko 𐊓𐊆𐊍𐊍𐊁𐊑𐊏𐊆 Pilleñni, izpeljano domnevno iz pridevnika okrogel, grško, ta Pínara, pred tem po enem od zapisov Artymnesus ali Artymnesos) je bilo veliko antično mesto v Likiji ob vznožju gore Kragus (zdaj Babadağ), nedaleč od zahodne obale reke Ksantos (zdaj Eşen).
Poglej Strabon in Pinara
Pirusti
Keltska in ilirska plemena v Panoniji in Dalmaciji Pirusti (grško: Πειροῦσται ali Πυρισσαῖοι), ilirsko pleme, ki je naseljevalo z rudami bogat severni del sedanje Črne gore.
Poglej Strabon in Pirusti
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Strabon in Plovdiv
Plutonion
Ploutonion (starogrško Πλουτώνιον, lit. 'Plutonov prostor') je svetišče, posebej posvečeno starogrškemu bogu Plutonu (t. j. Had).
Poglej Strabon in Plutonion
Plutonion pri Hierapolisu
Plutonion v Hierapolisu ali Plutonova vrata je bil ploutonion (religiozno mesto, posvečeno bogu Plutonu) v antičnem mestu Hierapolis v bližini Pamukkale v sodobni turški provinci Denizli.
Poglej Strabon in Plutonion pri Hierapolisu
Pomeni imen asteroidov: 4501–5000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4501 do 5000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Strabon in Pomeni imen asteroidov: 4501–5000
Pomeni imen asteroidov: 8501–9000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Strabon in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000
Pontinsko otočje
Pontinsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Ponziane ali Isole Pontine), je skupina šestih otokov v Tirenskem morju, med katerimi je daleč največji otok Ponza, ki ležijo zahodno od mesta Gaeta.
Poglej Strabon in Pontinsko otočje
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Strabon in Portugalska
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Strabon in Posidonij
Pot kadila
Trgovska pot kadila ali antična Pot kadila je sestavljena iz mreže pomembnih starodavnih kopenskih in morskih trgovskih poti, ki povezujejo Sredozemski svet z vzhodnimi in južnimi viri kadila, začimb in drugih luksuznih dobrin, ki se razteza sredozemskih pristanišč čez Levant in Egipt skozi severovzhodno Afriko in Arabijo v Indijo in drugod.
Poglej Strabon in Pot kadila
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Strabon in Praksitel
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Strabon in Prelaz Brenner
Prilep
Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.
Poglej Strabon in Prilep
Rdeči egiptovski porfir
Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.
Poglej Strabon in Rdeči egiptovski porfir
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Strabon in Rimska Britanija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Strabon in Rimska Italija
Rimska trgovska povezava z Indijo
Pot od Rima do Indije Rimska trgovska povezava z Indijo se je začela, ko je Gaj Avgust Oktavijan spremenil Egipt v rimsko provinco.
Poglej Strabon in Rimska trgovska povezava z Indijo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Strabon in Rimsko cesarstvo
Rodoški kolos
Rodoški kolos (starogrško ὁ Κολοσσὸς Ῥόδιος ho Kolossòs Rhódios) je bil kip grškega boga sonca Helija, postavljenega v mestu Rodos, na istoimenskem grškem otoku, kiparja Haresa iz Lindosa, leta 280.
Poglej Strabon in Rodoški kolos
Roksolani
Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.
Poglej Strabon in Roksolani
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Strabon in Romunija
Sajga
Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.
Poglej Strabon in Sajga
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Strabon in Saki
Salamina
Salamina (grško Σαλαμίνα Salamína, antično in katarevusa: Σαλαμίς Salamís), je največji grški otok v Saronskem zalivu, približno 2 km od obale Pireja in približno 16 kilometrov zahodno od Aten.
Poglej Strabon in Salamina
Salasi
Salasi so bili galsko pleme, v železni in rimski dobi naseljeno v gornjem delu doline reke Dora Baltea blizu sedanje Doline Aoste.
Poglej Strabon in Salasi
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Strabon in Samniti
Samostan Vatoped
Samostan Vatoped (grško, Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija.
Poglej Strabon in Samostan Vatoped
Sardinci
Sardinci.
Poglej Strabon in Sardinci
Segesta
Segesta (grško: Ἔγεστα, Egesta ali Σέγεστα, Ségesta ali Αἴγεστα, Aígesta; sicilijansko Siggésta) je bilo eno večjih mest Elimijcev, enega od treh avtohtonih ljudstev na Siciliji.
Poglej Strabon in Segesta
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Strabon in Sekvani
Selevk
Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.
Poglej Strabon in Selevk
Selevkija (razločitev)
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest.
Poglej Strabon in Selevkija (razločitev)
Selinunt
Selinunt (/ ˌsɛlᵻnuːnteɪ /; starogrško Σελινοῦς, Selinous, latinsko Selinūs) je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Strabon in Selinunt
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Strabon in Serapeum
Serapeum v Aleksandriji
Serapeum ali serapejon v Aleksandriji je bil v ptolemajskem kraljestvu starodavni grški tempelj, ki ga je zgradil Ptolemaj III. Everget (vladal 246–222 pr. n. št.) in je bil posvečen Serapisu, ki je postal zaščitnik Aleksandrije.
Poglej Strabon in Serapeum v Aleksandriji
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Strabon in Severnojadranski Veneti
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Poglej Strabon in Seznam antičnih plemen v Iliriji
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Poglej Strabon in Seznam filozofov
Seznam geografov
Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.
Poglej Strabon in Seznam geografov
Seznam starogrških filozofov
Seznam starogrških filozofov.
Poglej Strabon in Seznam starogrških filozofov
Seznam zgodovinarjev
Seznam zgodovinarjev.
Poglej Strabon in Seznam zgodovinarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Strabon in Seznam zgodovinskih vsebin
Side, Turčija
Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.
Poglej Strabon in Side, Turčija
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Strabon in Silivri
Sinop
Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.
Poglej Strabon in Sinop
Skilaks
Skilaks iz Karijande (grško Σκύλαξ ὁ Καρυανδεύς, Skílaks ò Kariandeís) je bil grški raziskovalec in pisec iz poznega 6.
Poglej Strabon in Skilaks
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Strabon in Smirna
Sodoma in Gomora
Sodoma in Gomora (/ ˈsɒdəm... ɡəˈmɒrə /) sta bili dve mesti, omenjeni v 1. Mojzesovi knjigi in v celotni hebrejski Bibliji, Novi zavezi in v devterokanonskih knjigah ter v Koranu in hadisu.
Poglej Strabon in Sodoma in Gomora
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Strabon in Solun
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Strabon in Stari Egipt
Stari Krim
Stari Krim (rusko Старый Крым, ukrajinsko Старий Крим, krimsko tatarsko Eski Qırım) je majhno zgodovinsko mesto na vzhodu zdaj spornega polotoka Krima, približno 25 km zahodno Feodozije.
Poglej Strabon in Stari Krim
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Strabon in Starogrška književnost
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Strabon in Stridon
Stromboli
Stromboli je otok v Tirenskem morju, ki leži ob severni obali Sicilije in vključuje goro Stromboli z enim od treh aktivnih ognjenikov v Italiji.
Poglej Strabon in Stromboli
Svanetija
Svanetija (gruzijsko სვანეთი, Svaneti; v antičnih virih Suania) je zgodovinska regija v Gruziji, na severozahodu države.
Poglej Strabon in Svanetija
Svani
Svani (gruzijsko: სვანი, Svani) so etnična podskupina Gruzijcev (Kartvelijcev) Stephen F. Jones.
Poglej Strabon in Svani
Sveti odred Tebancev
Sveti odred Tebancev (starogrško:, Hieròs Lókhos) je bila četa izbranih vojakov, sestavljena iz 150 moških parov, ki so v 4.
Poglej Strabon in Sveti odred Tebancev
Svetišče Afrodite Pafijske
Svetišče Afrodite Pafijske je bilo svetišče v starodavnem Pafosu na Cipru, posvečeno boginji Afroditi.
Poglej Strabon in Svetišče Afrodite Pafijske
Taharka
Taharka ali Taharko (hebrejsko תִּרְהָקָה, sodobno hebrejsko Tirhaka, tibersko Tirehākā, Maneton: Tarakos, Strabon: Tearco) je bil faraon Petindvajsete egipčanske dinastije in kralj Kraljestva Kuš, ki je vladal od leta 690 do 664 pr.
Poglej Strabon in Taharka
Tanais
Tanais (grško Τάναϊς Tánaïs; rusko: Танаис) je bilo starogrško mesto v delti reke Don, ki so ga v klasični antiki imenovali Maeotska barja.
Poglej Strabon in Tanais
Taormina
Taormina (sicilijansko Taurmina) je občina v metropolitanskem mestu Messina na vzhodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Strabon in Taormina
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Strabon in Tarraco
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Strabon in Tarz
Tavri
Rimskega cesarstva pod Hadrijanom (vladal 117-138 n. št.), na katerem je domovina Tavrov (polotok Krim) označena kot Hersonska Tavrika Tavri (starogrško Ταῦροι, Tauroi) so bili staroveško ljudstvo, v 1.
Poglej Strabon in Tavri
Tavrini
Tavrini so bili kelto-ligursko pleme, ki je v železni dobi živelo v gornji dolini reke Pad okoli sedanjega Torina.
Poglej Strabon in Tavrini
Tavriski
Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.
Poglej Strabon in Tavriski
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Strabon in Tebe, Egipt
Termessos
Termessos (grško Τερμσσσός) je bil pizidijsko mesto, zgrajeno na nadmorski višini več kot 1000 metrov na jugozahodni strani gore Solymos (sodobno Güllük Dağı) v pogorju Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Strabon in Termessos
Tesproti
Antična epirska plemena Tesproti (grško Θεσπρωτοί, Thesprōtoí) so bili antično grško pleme, podobno Molosom, ki je prebivalo v kraljestvu Tesprotis v Epirju.
Poglej Strabon in Tesproti
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Poglej Strabon in Tiana
Tigran Veliki
Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.
Poglej Strabon in Tigran Veliki
Timava
Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.
Poglej Strabon in Timava
Tindari
Tindari (italijansko:; sicilijansko: Lu Tìnnaru), starodavni Tyndaris (starogrško: Τυνδαρίς, Strabon) ali Tyndarion (Τυνδάριον, Ptolemaj), je majhno mesto, frazione (predmestje ali občina) v občini Patti in latinsko katoliški naslovni sedež.
Poglej Strabon in Tindari
Tirint
Tirint (stara grščina: Τίρυνς; moderna grščina: Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.
Poglej Strabon in Tirint
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Strabon in Torino
Trdnjava Gori
Trdnjava Gori (gruzijsko: გორის ციხე, Goris Cihe) je srednjeveška citadela v Gruziji, ki stoji nad mestom Gori na skalnem griču.
Poglej Strabon in Trdnjava Gori
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Strabon in Trgovska pot
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Strabon in Troja
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Strabon in Trst
Tura, Egipt
Tura (egipčansko arabsko طرة, Tora) je bil glavni kamnolom apnenca v Starem Egiptu.
Poglej Strabon in Tura, Egipt
Turdetani
Približno poselitveno ozemlje Turdetanov Visoki relief s podobo ''auletris'', ženske, ki igra na avlos; antična iberska umetnina iz apnenca iz poznega 3. stoletja ali začetka 2. stoletja pr. n. št.; relief je del tako imenovanih skulptur iz Osune, provinca Sevilja, Andaluzija, Španija Turdetani, predrimsko ljudstvo z juga Iberskega polotoka, naseljeno v dolini reke Guadalquivir.
Poglej Strabon in Turdetani
Turduli
Predrimska ljudstva v južni Hispaniji Turduli, starodavno keltibersko pleme iz Luzitanije, sorodno Luzitancem.
Poglej Strabon in Turduli
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Strabon in Urartu
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Strabon in Ustanovitev Rima
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Strabon in Vezuv
Via Augusta
Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).
Poglej Strabon in Via Augusta
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Strabon in Via Egnatia
Via Traiana
Via Appia ''(bela)'' in Via Traiana ''(rdeča)'' Via Traiana je bila rimska cesta.
Poglej Strabon in Via Traiana
Volski
Naselja Volskov (rdeče) na zemljevidu srednje Italije Volski (latinsko) so bili osko-umbrijsko pleme, dobro znano v prvem stoletju Rimske republike.
Poglej Strabon in Volski
Vulcano
Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.
Poglej Strabon in Vulcano
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Strabon in Zakavkazje
Zevsov kip v Olimpiji
Zevsov kip v Olimpiji je bil velikanski sedeči kip, približno 13 m visok, ki ga je izdelal grški kipar Fidija okoli 435 pred našim štetjem v svetišču Olimpije, Grčija, in je stal v Zevsovem templju.
Poglej Strabon in Zevsov kip v Olimpiji
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Poglej Strabon in Zgodnji zemljevidi sveta
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Strabon in Zgodovina geografije
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Strabon in Zlato
23
23 (XXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Strabon in 23
24 pr. n. št.
24 pr.
Poglej Strabon in 24 pr. n. št.
63 pr. n. št.
63 pr.
Poglej Strabon in 63 pr. n. št.
Prav tako znan kot Strabo.
, Bodrum, Bretanja, Brindisi, Budžak, Burebista, Byllis, Cambodunum, Carrarski marmor, Catania, Cefalù, Cicamuri, Clermont-Ferrand, Damastion, Dauni, Delos, Didima, Dinokrat, Diogen Laertski, Diolkos, Dioniz, Dneper, Dnester, Don (reka), Drangijana, Dvanajsta egipčanska dinastija, Edom, Edui, Efez, Egejska civilizacija, Egipt, Ekvi, Elefantina, Emona, Enhelejci, Eratosten, Erciyes (gora), Erzincan, Esterina knjiga, Evropski simboli, Fajstos, Faleri, Famagusta, Fanagorija, Faros (svetilnik), Ferganska dolina, Frataraka, Galicija (Španija), Galija, Geografija, Georgij Gemist Pleton, Germanska mitologija, Geti, Gorski Karabah, Grška mitologija, Grško-baktrijsko kraljestvo, Gruzija, Gruzijska vojaška cesta, Habur, Halikarnas, Halkedon, Haoni, Havara, Hekatomen, Hekatompil, Heliopolis, Herakleja Minoja, Hermunduri, Hibernija, Hierapolis, Himera (mesto), Hinalig, Hios, Hiparh, Hipodam iz Mileta, Hipokampus (mitologija), Hispanija, Hoanon, Huesca, Hyères, Idriej, Insubri, Insula (zgradba), Isaac Causaubon, Japodi, Jonija, Kamarina, Sicilija, Kanop, Kapadokija, Karabaški konj, Karnak, Karni, Kastor z Rodosa, Kelti, Keltiberi, Kempten, Kibela, Kidinu, Kilikija, Kimbri, Kipsela, Kir II., Kirenija, Kleopatra III., Kolhida, Kolpa, Korduena, Korintska ožina, Kraljestvo Kuš, Kraljeva nekropola, Biblos, Krka, Ksantos, Ktezifon, Kultura Castro, Kvadi, Lago di Varano, Langobardi, Laodicea Combusta, Latakija, Lecce, Lefkada, Liguri, Likaonija, Likijci, Lipari (otok), Lisasta hijena, Ljudstva antične Italije, Lugi, Lukani, Lutecija, Madurai, Magnezija ob Meandru, Mala Skitija, Marsias, Marsovo polje, Rim, Masesili, Mavzolej v Halikarnasu, Meander, Meander (reka), Megara Hibleja, Memfis, Egipt, Memnonova kolosa, Menapijci, Meniška skupnost na gori Atos, Meshetsko pogorje, Milas, Milet, Mira, Likija, Miron, Mitridat II. Partski, Mojzes, Molosi, Morini, Mureš, Nearh, Neko II., Nervijci, Novo brdo, Novorosijsk, Nubija, Nubijci, Okoljski determinizem, Oront, Paflagonija, Pafos, Pamfilija, Parni, Partsko cesarstvo, Pasargad, Patara, Pelagonija, Peligan, Pella, Pestum, Piceni, Pinara, Pirusti, Plovdiv, Plutonion, Plutonion pri Hierapolisu, Pomeni imen asteroidov: 4501–5000, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pontinsko otočje, Portugalska, Posidonij, Pot kadila, Praksitel, Prelaz Brenner, Prilep, Rdeči egiptovski porfir, Rimska Britanija, Rimska Italija, Rimska trgovska povezava z Indijo, Rimsko cesarstvo, Rodoški kolos, Roksolani, Romunija, Sajga, Saki, Salamina, Salasi, Samniti, Samostan Vatoped, Sardinci, Segesta, Sekvani, Selevk, Selevkija (razločitev), Selinunt, Serapeum, Serapeum v Aleksandriji, Severnojadranski Veneti, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam filozofov, Seznam geografov, Seznam starogrških filozofov, Seznam zgodovinarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Side, Turčija, Silivri, Sinop, Skilaks, Smirna, Sodoma in Gomora, Solun, Stari Egipt, Stari Krim, Starogrška književnost, Stridon, Stromboli, Svanetija, Svani, Sveti odred Tebancev, Svetišče Afrodite Pafijske, Taharka, Tanais, Taormina, Tarraco, Tarz, Tavri, Tavrini, Tavriski, Tebe, Egipt, Termessos, Tesproti, Tiana, Tigran Veliki, Timava, Tindari, Tirint, Torino, Trdnjava Gori, Trgovska pot, Troja, Trst, Tura, Egipt, Turdetani, Turduli, Urartu, Ustanovitev Rima, Vezuv, Via Augusta, Via Egnatia, Via Traiana, Volski, Vulcano, Zakavkazje, Zevsov kip v Olimpiji, Zgodnji zemljevidi sveta, Zgodovina geografije, Zlato, 23, 24 pr. n. št., 63 pr. n. št..