Kazalo
57 odnosi: Albrecht Dürer, Algebrska geometrija, Algebrska krivulja, Apolonij, Aristej, Augustin Louis Cauchy, Žarišče, Čista matematika, Bertrandov izrek, Blaise Pascal, Cisoida, Diskriminanta, Družina krivulj, Dualna krivulja, Dupinova ciklida, Elementi tira, Elipsa, Enačba, Epsilon, Fokus (razločitev), Francesco Maurolico, Gaussov problem o krogu, GeoGebra, Gorišče, Gorišče (razločitev), Hiperbola, Interferometrija, Izsrednost, Jean-Victor Poncelet, Johann Heinrich Lambert, John Wallis, Konon, Krožna algebrska krivulja, Krožnica, Kvadrik, Maclaurinova trisektrisa, Mala in velika polos, Menehmo, Nedoločena enačba, Nožiščna krivulja, Omar Hajam, Oskulacijski tir, Papos Aleksandrijski, Perga, Philippe de La Hire, Pierre de Fermat, Presek torusa, Ravnilo in šestilo, René Descartes, Ruleta (krivulja), ... Razširi indeks (7 več) »
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Stožnica in Albrecht Dürer
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Stožnica in Algebrska geometrija
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Poglej Stožnica in Algebrska krivulja
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Stožnica in Apolonij
Aristej
Aristej Starejši (Arístaios hó Presbíteros), starogrški matematik, * okoli 390 pr. n. št. † okoli 320 pr. n. št. Živel je okoli 340 pr. n. št. Bil je starejši Evklidov sodobnik.
Poglej Stožnica in Aristej
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Stožnica in Augustin Louis Cauchy
Žarišče
Žaríšče je lahko.
Poglej Stožnica in Žarišče
Čista matematika
teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.
Poglej Stožnica in Čista matematika
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Stožnica in Bertrandov izrek
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Stožnica in Blaise Pascal
Cisoida
500px Cisoida je krivulja, ki nastane s pomočjo dveh krivulj C1 in C2 in ene točke O, ki jo imenujemo pol.
Poglej Stožnica in Cisoida
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Stožnica in Diskriminanta
Družina krivulj
krožnic. točki (0, 0)\, in parametrom a\, Družina krivulj je množica krivulj.
Poglej Stožnica in Družina krivulj
Dualna krivulja
Lastnosti. Dualna krivulja je v projektivni geometriji za dano krivuljo C \, krivulja v dualni projektivni ravnini, ki jo sestavlja množica tangentnih premic na C \,.
Poglej Stožnica in Dualna krivulja
Dupinova ciklida
Dupinova ciklida Dupinova ciklida je geometrijska inverzija običajnega torusa.
Poglej Stožnica in Dupinova ciklida
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Stožnica in Elementi tira
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Stožnica in Elipsa
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Stožnica in Enačba
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Stožnica in Epsilon
Fokus (razločitev)
Fókus je lahko.
Poglej Stožnica in Fokus (razločitev)
Francesco Maurolico
Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.
Poglej Stožnica in Francesco Maurolico
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Stožnica in Gaussov problem o krogu
GeoGebra
GeoGebra se je pojavila kot program za dinamično geometrijo v letu 2001, v katerem pa sta se prepletali geometrija in algebra ravnine.
Poglej Stožnica in GeoGebra
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Stožnica in Gorišče
Gorišče (razločitev)
Goríšče je lahko.
Poglej Stožnica in Gorišče (razločitev)
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Stožnica in Hiperbola
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Stožnica in Interferometrija
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Stožnica in Izsrednost
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Poglej Stožnica in Jean-Victor Poncelet
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Stožnica in Johann Heinrich Lambert
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Stožnica in John Wallis
Konon
Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Stožnica in Konon
Krožna algebrska krivulja
Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).
Poglej Stožnica in Krožna algebrska krivulja
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Stožnica in Krožnica
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Poglej Stožnica in Kvadrik
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Poglej Stožnica in Maclaurinova trisektrisa
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Stožnica in Mala in velika polos
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Poglej Stožnica in Menehmo
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Poglej Stožnica in Nedoločena enačba
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Poglej Stožnica in Nožiščna krivulja
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Stožnica in Omar Hajam
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Stožnica in Oskulacijski tir
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Poglej Stožnica in Papos Aleksandrijski
Perga
Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.
Poglej Stožnica in Perga
Philippe de La Hire
Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.
Poglej Stožnica in Philippe de La Hire
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Stožnica in Pierre de Fermat
Presek torusa
Presek torusa je presek ravnine s torusom.
Poglej Stožnica in Presek torusa
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Poglej Stožnica in Ravnilo in šestilo
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Stožnica in René Descartes
Ruleta (krivulja)
Dioklesove cisoide. Ruleta je v diferencialni geometriji krivulj posebna vrsta krivulje, ki posplošuje cikloide, epicikloide, hipocikloide, trohoide in involute.
Poglej Stožnica in Ruleta (krivulja)
Seznam krivulj
V seznamu krivulj so podane najpogostejše krivulje.
Poglej Stožnica in Seznam krivulj
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Stožnica in Seznam matematičnih vsebin
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Stožnica in Sončna ura
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Poglej Stožnica in Stožec
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Stožnica in Tir
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Stožnica in Točka (geometrija)
Tunelska ploskev
Del torusa, ki je posebni primer ciklide. Črne črte pomenijo dve veji goriščne ploskve, ki sta v tem primeru obe degenerirani v krivulji. Ploskev se lahko generira kot ovojnica sfer s središči na teh črtah. Tunelska ploskev je ploskev, ki je nastala kot ovojnica družin sfer, ki jim središča ležijo na prostorski krivulji.
Poglej Stožnica in Tunelska ploskev
Prav tako znan kot Konični presek, Stožernica, Stožnice.