Kazalo
25 odnosi: Arhimedski graf, Avtomorfizem grafa, Ciklični graf, Dvojiško drevo, Eneaeder, Erdős-Gyárfásova domneva, Feynmanov graf, Hipergraf, Hipohamiltonov graf, Hoffman-Singletonov graf, Kubični graf, Kvartični graf, Laplaceova matrika, Matrika stopenj, Obseg (teorija grafov), Platonski graf, Razdalja (teorija grafov), Regularni graf, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Simetrični graf, Slovar izrazov teorije grafov, Točka (teorija grafov), Zvezda (teorija grafov), 3 (število).
Arhimedski graf
Arhimedski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet arhimedskega telesa.
Poglej Stopnja grafa in Arhimedski graf
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Poglej Stopnja grafa in Avtomorfizem grafa
Ciklični graf
Ciklični graf (oznaka C_n \, za graf z n \, točkami) je v teoriji grafov graf, ki ga sestavlja samo en cikel.
Poglej Stopnja grafa in Ciklični graf
Dvojiško drevo
Dvojiško drevo velikosti 9 in globine 3 in korenskim vozliščem z vrednostjo 2 Dvojíško ali binárno drevó je v računalništvu drevesna podatkovna struktura, kjer ima vsako vozlišče največ dva otroka.
Poglej Stopnja grafa in Dvojiško drevo
Eneaeder
Trirazsežni asociaeder (Stasheffov politop, imenuje se po Jamesu Dillonu Stacheffu) je zgled enneahedra Eneaeder (tudi nonaeder) je polieder z devetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Stopnja grafa in Eneaeder
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Poglej Stopnja grafa in Erdős-Gyárfásova domneva
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Stopnja grafa in Feynmanov graf
Hipergraf
Zgled hipergrafa, kjer je X.
Poglej Stopnja grafa in Hipergraf
Hipohamiltonov graf
1967. Hipohamiltonov graf G je v teoriji grafov graf brez Hamiltonovega cikla, pri čemer postane vsak nov graf, ki nastane z odvzemanjem ene točke iz G, Hamiltonov.
Poglej Stopnja grafa in Hipohamiltonov graf
Hoffman-Singletonov graf
Hoffman-Singletonov graf. Podgraf z modrimi povezavami je vsota desetih petkotnikov. Hoffman-Singletonov graf je v teoriji grafov 7-regularni neusmerjeni graf s 50 točkami in 175 povezavami.
Poglej Stopnja grafa in Hoffman-Singletonov graf
Kubični graf
Petersenov graf je kubični graf graf napeljav) je zgled bikubičnega grafa Kúbični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 3 in je tako 3-regularni graf.
Poglej Stopnja grafa in Kubični graf
Kvartični graf
Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.
Poglej Stopnja grafa in Kvartični graf
Laplaceova matrika
Laplaceova matrika (tudi Kirchoffova matrika) je matrika s katero se predstavi graf.
Poglej Stopnja grafa in Laplaceova matrika
Matrika stopenj
Matrika stopenj je diagonalna matrika, ki vsebuje stopnje za vsako točko.
Poglej Stopnja grafa in Matrika stopenj
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Stopnja grafa in Obseg (teorija grafov)
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Poglej Stopnja grafa in Platonski graf
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Stopnja grafa in Razdalja (teorija grafov)
Regularni graf
Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.
Poglej Stopnja grafa in Regularni graf
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Stopnja grafa in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Stopnja grafa in Seznam vrst matrik
Simetrični graf
avtomorfizmom, ker se lahko vsak obroč s petimi točkami preslika v drugega. Simetrični graf (ali ločnoprehodni graf) G je v teoriji grafov graf pri katerem za dana dva para sosednjih točk u1—v1 in u2—v2 obstaja takšen avtomorfizem: da velja:.
Poglej Stopnja grafa in Simetrični graf
Slovar izrazov teorije grafov
Tu so zbrane opredelitve izrazov iz teorije grafov.
Poglej Stopnja grafa in Slovar izrazov teorije grafov
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej Stopnja grafa in Točka (teorija grafov)
Zvezda (teorija grafov)
Zvezda (oznaka Sn) je v teoriji grafov polni dvodelni graf K1,n, drevo z enim notranjim stičiščem (centrom) in n listi.
Poglej Stopnja grafa in Zvezda (teorija grafov)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Stopnja grafa in 3 (število)
Prav tako znan kot Stopnja (teorija grafov).